Ozdravimo »mokro slovensko družbo« na dolgi rok – alkohol, ubijalec slovenskih cest
Alkohol | ČISTA NULA, ČISTA VEST | INTERVJU | Novosti | VIZIJA NIČ | ZAGOVORNIŠTVO
25. 10. 2026
»Stanje duha v družbi se odraža na naših cestah.« S temi besedami je Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, v oddaji Studio ob 17.00 na Prvem programu Radia Slovenija opozoril na globoko zakoreninjeno problematiko alkohola v slovenski družbi. Ob razpravi o morebitnih spremembah ukrepov na področju alkohola je poudaril, da potrebujemo dolgoročne, strokovno utemeljene in učinkovite rešitve, predvsem pa spremembo odnosa do alkohola. Posledice njegove prisotnosti v cestnem prometu namreč niso zgolj statistika, temveč izgubljena življenja, hude poškodbe in družine, ki jih tragedije zaznamujejo za vedno.
Alkohol v prometu – za številkami so človeške tragedije
V oddaji Studio ob 17.00 z naslovom »Rahljanje dostopa do alkohola je pogreb naroda«, ki jo je pripravil novinar Domen Anderle, so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o dostopnosti alkohola, njegovih zdravstvenih in družbenih posledicah ter učinkovitosti obstoječih preventivnih in drugih ukrepov.
Robert Štaba je razpravo osvetlil tudi skozi svojo osebno življenjsko izkušnjo.
Leta 2007 je njegovo hčerko na šolski poti zbil alkoholizirani voznik. Boj za življenje in nato dolgotrajna rehabilitacija hčerke ga je kot očeta in državljana spodbudila, da se je odločil po svojih močeh prispevati k temu, da alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi ne bi imele prostora na slovenskih cestah.
»Nihče od nas ni nikoli pripravljen na take tragične zgodbe,« je poudaril in opozoril, da bi si številni povzročitelji trčenj, prav tako pa tudi prizadete družine, želeli čas zavrteti nazaj. Toda tega ni mogoče storiti.
Prav zato je preprečevanje takšnih tragedij toliko pomembnejše.
»V cestnem prometu je alkohol ubijalec. Volan, alkohol in droge preprosto ne gredo skupaj.«
Po njegovem prepričanju moramo problematiko obravnavati širše – ne zgolj skozi prometne predpise in kazni, temveč tudi skozi javno zdravje, vzgojo, izobraževanje, preventivo, zdravljenje odvisnosti in odgovornost celotne družbe.
Pri mladih smo dokazali, da so spremembe mogoče
Robert Štaba je v oddaji izpostavil tudi pomemben primer dobre prakse: dolgoročno preventivno delo z mladimi vozniki.
S povezovanjem različnih institucij, politično podporo, dodatnimi izobraževalnimi vsebinami v osnovnih in srednjih šolah, treningi varne vožnje ter uvedbo pravila 0,0 za voznike začetnike je Slovenija v preteklosti naredila pomembne korake k izboljšanju prometne varnosti mladih.
Posebej je poudaril pomen spreminjanja vedenja in odnosa do alkohola.
Mladi so postopoma začeli sprejemati odgovornost tudi pri načrtovanju večernih druženj in zabav. Del teh sprememb se je odražal v navadi, da skupina že vnaprej določi osebo, ki ne bo pila alkohola in bo poskrbela za varen prevoz.
To je dokaz, da lahko s sistematično vzgojo, izobraževanjem, preventivo in jasnimi pravili spreminjamo prometno kulturo.
Če lahko mlade opolnomočimo, da sprejemajo odgovornejše odločitve, moramo enako odločnost pokazati tudi pri spreminjanju navad odraslih.
Zakaj odrasli še vedno ne predajo avtomobilskih ključev?
Eden od posebej izpostavljenih problemov so po njegovih besedah odrasli vozniki, ki kljub zaužitemu alkoholu niso pripravljeni predati avtomobilskih ključev, poklicati taksija ali poiskati druge možnosti varnega prevoza.
Prav pri spreminjanju takšnega vedenja nas čaka še veliko dela.
Alkohol namreč ne vpliva le na sposobnost vožnje, temveč tudi na presojo, samokritičnost, odzivnost in pripravljenost posameznika, da prepozna lastno tveganje.
Zato ni dovolj, da ljudje poznajo zakonsko dovoljene meje alkohola. Pomembno je, da razumejo posledice svojih odločitev in sprejmejo jasno odgovornost do drugih udeležencev v prometu.
Varna odločitev se začne še pred prvim kozarcem – z načrtovanjem poti domov.
Prometno trčenje ni nesreča, kadar zavestno tvegamo
Robert Štaba je opozoril tudi na pomembno vprašanje razumevanja in poimenovanja dogodkov v cestnem prometu.
V Zavodu Varna pot že vrsto let zagovarjamo uporabo izraza »prometno trčenje« namesto »prometna nesreča«, zlasti kadar govorimo o dogodkih, povezanih z zavestnim tveganim ravnanjem.
Če nekdo uživa alkohol, nato pa se odloči za vožnjo, ne govorimo o nepredvidljivem naključju, temveč o odločitvi, ki lahko povzroči najhujše posledice.
V oddaji je izpostavil, da otroci pri preventivnih delavnicah pogosto zelo jasno razumejo razliko med nesrečo in dogodkom, ki je posledica nevarnega ravnanja. Če to razumejo otroci, zakaj je odraslim še vedno tako težko sprejeti enako odgovornost?
Takšen razmislek ni namenjen zgolj spremembi terminologije, temveč predvsem spremembi odnosa do odgovornosti in preprečljivosti prometnih trčenj.
Ozdravimo »mokro slovensko družbo« – z znanjem, zgledom in odgovornostjo
Visoka družbena sprejemljivost alkohola v Sloveniji se ne odraža samo v prometu. Njegove posledice segajo v družine, šole, delovna okolja, zdravstveni sistem in širšo skupnost.
Robert Štaba je zato opozoril, da s toleriranjem škodljivih vzorcev pitja dolgoročno slabimo tudi družbo kot celoto.
»Stanje duha v družbi se odraža na naših cestah.«
Če želimo resnične in trajne spremembe, potrebujemo povezovanje stroke, odločevalcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij, družin in lokalnih skupnosti.
Potrebujemo učinkovito preventivo, zgodnje ozaveščanje, ustrezno pomoč ljudem s težavami zaradi alkohola, dosledno ukrepanje ob kršitvah ter jasno sporočilo, da vožnja pod vplivom alkohola ni sprejemljiva.
V Zavodu Varna pot to sporočilo že vrsto let širimo tudi s preventivno akcijo Čista nula, čista vest, s katero spodbujamo odgovorne odločitve in načrtovanje varne poti domov. Alkohol in volan ne sodita skupaj. Ne danes, ne jutri, ne ob praznikih in ne na vsakodnevnih poteh.
Ozdraviti »mokro slovensko družbo« ni mogoče čez noč. Je pa mogoče začeti pri vsakem posamezniku, vsaki družini, vsaki generaciji in vsaki odločitvi.
Za vsako prometno statistiko stojijo ljudje. Nobena družina ne bi smela doživeti tragedije, ki bi jo lahko preprečili.