SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ 2023
Z letom 2021 letom smo na globalni ravni pričeli s sloganom za večjo varnost svetovnih cest. Slogan so podprli Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija kot rdečo nit skozi celotno Desetletje za večjo varnost v prometu 2021-2030:
SPOMINJAJMO SE,
POMAGAJMO in
UKREPAJMO.
Globalnemu sloganu je v letošnjem letu dodan nov, ŽIVETI S POSLEDICAMI, ki nas kot posameznike in družbo spodbuja, da osvetlimo nevidni svet žrtev prometnih nesreč ter sooblikujemo sistem z najvišjimi standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev.
Osrednja prireditev ob Svetovnem dnevu s kulturnim programom
sobota, 18. november, ob 17.00
Rdeča dvorana v Mestni hiši, Mestni trg 1, Ljubljana
Prenos v živo
V soboto, 19. novembra 2022, je ob 17.00 v Rdeči dvorani Mestne hiše v Ljubljani tradicionalno, že 16. leto zapored potekala osrednja obeležitev ob Svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč s kulturnim programom.
Slogan desetletja za večjo varnost na svetovnih cestah je SPOMINJAJMO SE, POMAGAJMO, UKREPAJMO, letos pa smo javnost nagovorili k razmisleku o pomenu besed DOSTVOJANSTVO, UPANJE, MEDSEBOJNA POMOČ, PRAVICA, REŠEVANJE ŽIVLJENJ, SPOŠTOVANJE, UKREPANJE, SPOMIN.
Poklonitev žrtvam pri Osrednjem spomeniku žrtvam prometnih nesreč
Četrtek, 16. november, ob 11.00. Pokopališče Žale, Ljubljana (oddelek D – Mušičeve Žale)
Aktivnosti v občinah in lokalnih okoljih ter izobraževalnih ustanovah
Na info@varna-pot.si nam pošljite informacije o dogodkih, ki jih organizirate, in umestili jih bomo na seznam aktivnosti.
Program so obogatili učenci OŠ Riharda Jakopiča, gosti iz različnih državnih in nevladnih organizacij, navzoče pa je kot osrednji govorec, nagovoril predsednik vlade, dr. Robert Golob.
ISKRENA HVALA vsem nastopajočim in sodelujočim, ki so sooblikovali program in vsem prisotnim, ki so z nami obeležili ta dan V SPOMIN IN OPOMIN.
PRAVICE ŽRTEV PROMETNIH NESREČ
Globalnemu sloganu Spominjajmo se, pomagajmo, ukrepajmo je v letošnjem letu dodan nov, ŽIVETI S POSLEDICAMI, ki nas kot posameznike in družbo spodbuja, da osvetlimo nevidni svet žrtev prometnih nesreč ter sooblikujemo sistem z najvišjimi standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev.
Pri tem je želja, da se na nacionalnih ravneh z vsebinami in aktivnostmi dotikamo izzivov s katerimi se posameznik, skupina ali družba srečujemo v t.i. nevidnem svetu žrtev prometnih nesreč in nas lahko spodbudijo k zavedanju, da opazimo, pomagamo, ponudimo podporo na osebni, profesionalni ali sistemski ravni z namenom, da stisko, izzive, bolečino ali slabosti sistema izboljšamo, nadgradimo ali uveljavimo v učinkovit in delujoč sistem.
Že več desetletij so v EU žive številne razprave o podpori, pomoči in pravicah oseb, ki so jih najhujše posledice prometnih nesreč zaznamovale. Ugotovljeno je bilo, da se slednje od države do države razlikujejo in bi bilo smiselno določiti vsaj minimalen obseg in standarde znotraj držav članic. Tako je Direktiva EU 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj zajela tudi del slednjega. Njena implementacija v slovenski pravni prostor v letu 2019 je pomenila prvi korak, ki v nadaljevanju pomeni zavezo, namen in uresničevanje teh pravic, da so žrtve obravnavane na spoštljiv, strokoven in nediskriminatoren način, kar pa lahko dosežemo z izobraževanjem in strokovnim usposabljanjem različnih uradnikov (policija, pravosodje, sodstvo, šolstvo, sociala, zdravstvo…) in vseh drugih, ki so v stiku z žrtvami, do ravni, ki ustreza njihovemu stiku. Pri tem je nedvomno potrebno zavedanje po sprejemu določenih zakonodajnih dopolnil, pravilnikov, programov za trajnostne in sistemske rešitve.
Direktiva razširja pojem žrtve in med nosilce pravic uvršča tudi družinske člane žrtev, ki so lahko prav tako oškodovani zaradi kaznivega dejanja in so sami zato posredne žrtve tega dejanja. To so predvsem družinski člani tistih, ki so umrli ali bili hudo poškodovani za posledicami kaznivega dejanja, kar so tudi najhujše prometne nesreče. V tem primeru gre nedvomno za novost tudi v našem slovenskem zakonodajnem prostoru, saj v preteklosti svojci nemalokrat niso bili stranke v različnih postopkih, kar pa predstavlja nepotrebno in dodatno bolečino in izziv za njihovo celovito in hitrejšo rehabilitacijo.
Določene pravice iz EU Direktive:
- pravica žrtve do zaslišanja in do predložitve dokazov,
- pravica do zaščitnih ukrepov v okviru storitev poravnalne pravičnosti,
- pravica do pravne pomoči,
- pravica do povračila stroškov, ki so žrtvam nastali zaradi njihove dejavne udeležbe v kazenskem postopku,
- pravica do odločitve o plačilu odškodnine, naložene storilcu, v okviru kazenskega postopka,
- pravice žrtev s prebivališčem v drugi državi članici, zaščita žrtev in priznanje žrtev s posebnimi potrebami,
- pravica do zaščite otrok žrtev v kazenskem postopku.
Globalne organizacije, ki delujejo na področju varne mobilnosti in njenih posledic, kot so ZN, WHO, ETSC, že vrsto let namesto izraza prometna nesreča (traffic accident) uporabljajo besedo trčenje (road traffic crash/collision). Spremembo terminologije so na pobudo organizacije Road Peace, članice FEVR, sprejeli že vrsto let nazaj. Izraz “nesreča” je seveda lahko žaljiva za mnoge ljudi, predvsem v primerih, kjer so zaradi nevarnih in agresivnih ravnanj voznikov (alkohol, prehitra in agresivna vožnja, itd.) ljudje izgubili življenja ali bili hudo telesno poškodovani. “Primerjati padec krožnika, ki je praviloma nesreča, s trkom v katerem zaradi neodgovornega ali zelo nepremišljenega ravnanja nekdo umre ali je poškodovan, je neprimerna in žaljiva za številne svojce, bližnje, prijatelje, sodelavce in celotno družbo…,” so takrat zapisali v Road Peace.
Samo menjava besede seveda nima nikakršnega smisla, če ne bi njena teža v vsakdanjem življenju dejansko za seboj povlekla širšega sociološkega aspekta razumevanja vzrokov, posledic, pravnega ovrednotenja obnašanj in ravnanj na cestah, sankcij, odškodnin, pravic ipd.. Smo v Sloveniji pripravljeni razumeti kaj je nesreča in kdaj to ni več? Tudi to razumevanje soblikuje t.i. kulturo sobivanja in odgovornosti na slovenskih cestah, kajne?!
PREDLOG TEMATIK ZA OBRAVNAVO VSEBINE ZA ORGANIZATORJE, VRTCE IN ŠOLE
- Kako lahko preprečimo posledice najhujših prometnih nesreč?
- Spoštovanje zdravja in življenja sebe in vseh drugih na cestah.
- Če se zgodi, koga vse zaznamujejo posledice v družini, službi, različnih okolju, družbi in državi?
- Kakšne posledice za seboj nosijo prometne nesreče?
- Kaj razumemo pod pojmom nesreča?
- Kdaj po vašem mnenju pri posledicah na cestah ne gre samo za nesrečo?
- Katerih obnašanj in ravnanj ne želimo videti in doživeti na cestah?
- Katera obnašanja in ravnanja na cestah bi kot družba označili za nevarna, ogrožajoča, nesprejemljiva?
- So izrazi: ‘trčenje med voziloma’, ‘trčenje pešca in kolesarja’, ‘prišlo do trka več vozil’, ‘voznik avtobusa je trčil v pešca’, sprejemljivi in so lahko nadomestilo pojma ‘prometna nesreča’? Ali lahko predstavljajo nevtralni izraz za dogodek, ki ga preiskovalci v nadaljnji preiskavi opredelijo glede na težo krivde?
- Kako lahko v različnih vlogah sodelujemo pri zmanjšanju posledic prometnih nesreč: kot aktivni udeleženci v prometu, kot uradniki na občini ali državi, kot vzgojitelji, učitelji, starši ali stari starši ter skrbniki, kot krajani, kot državljani, kot politiki, gospodarstveniki, policisti, tožilci, sodniki,…
Tematike lahko obravnavate pogovorno, v diskusiji, pri razrednih urah, različnih predmetih, lahko glasbeno ali likovno ustvarjate… Veseli bomo vaših predlogov, razmišljanj, pohval, kritik na info@varna-pot.si. Z vašim dovoljenjem bomo z veseljem tudi katere objavili na spletni strani in družbenih omrežjih.
Zavod Varna pot pod okriljem Organizacije Združenih narodov OZN, Svetovne Zdravstvene organizacije WHO in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč FEVR že od leta 2007 obeležuje in organizira aktivnosti ob Svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč.
Na ta dan se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci.
Za Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi Resolucije ZN 60/5 leta 2007 imenovala tretjo nedeljo v novembru. V tem času po celem svetu, kot tudi po številnih slovenskih krajih, potekajo slovesnosti in obeležitve.
10 Posnetkov
2010
2013
2015
2017
2018
2019
2020
2021
2021
