- - PROJEKTI - -
Nisi sam
Program zagovorništva za ustrezno pravno obravnavo žrtev s področja varne mobilnosti.
Pravice žrtev prometnih nesreč
V Evropski uniji že desetletja potekajo razprave o podpori in pravicah oseb, ki jih je zaznamovala prometna nesreča. Izkazalo se je, da se obravnava žrtev med državami članicami močno razlikuje, zato je bila sprejeta Direktiva EU 2012/29/EU, ki določa minimalne standarde pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, vključno z žrtvami prometnih nesreč.
Njena implementacija v Sloveniji leta 2019 je bila prvi korak k bolj spoštljivi, strokovni in nediskriminatorni obravnavi žrtev, kar zahteva tudi stalno izobraževanje uradnikov in strokovnjakov, ki so z žrtvami v stiku.
Pomembna novost direktive je širša opredelitev žrtve, ki med upravičence do podpore uvršča tudi družinske člane umrlih ali hudo poškodovanih, saj so pogosto posredne žrtve. Ta pristop pomeni pomemben premik tudi za slovenski pravni red, kjer svojci doslej pogosto niso bili vključeni v postopke, kar je predstavljalo dodatno breme pri njihovem okrevanju. Za celovito uresničevanje pravic žrtev so ključni tudi zakonodajni premiki in trajnostne sistemske rešitve.
Do 2024 je na slovenskih cestah umrlo 7.885 ljudi, 329.758 je bilo poškodovanih; hitrost je prispevala k približno 38 % nesreč.
Za številkami so imena. Upočasnimo in premislimo, kdo od nas se skriva v teh statistikah.
Določene pravice iz EU direktive:
- pravica žrtve do zaslišanja in do predložitve dokazov,
- pravica do zaščitnih ukrepov v okviru storitev poravnalne pravičnosti,
- pravica do pravne pomoči,
- pravica do povračila stroškov, ki so žrtvam nastali zaradi njihove dejavne udeležbe v kazenskem postopku,
- pravica do odločitve o plačilu odškodnine, naložene storilcu, v okviru kazenskega postopka,
- pravice žrtev s prebivališčem v drugi državi članici, zaščita žrtev in priznanje žrtev s posebnimi potrebami,
- pravica do zaščite otrok žrtev v kazenskem postopku.
Globalne organizacije, kot so ZN, WHO in ETSC, že vrsto let namesto izraza “prometna nesreča” uporabljajo izraz “prometno trčenje” oziroma “collision”. Spremembo, ki jo je predlagala organizacija Road Peace (članica FEVR), so sprejeli zaradi dejstva, da je beseda »nesreča« za mnoge žrtve in svojce žaljiva – zlasti, kadar je do dogodka prišlo zaradi neodgovorne ali nevarne vožnje (alkohol, prehitra vožnja, agresivno vedenje). Primerjava takšnih dejanj s »padcem krožnika« je, kot poudarjajo, neprimerna in krivična.
A sama zamenjava besede nima pomena brez širšega razumevanja vzrokov, posledic in odgovornosti v prometu ter ustreznega pravnega vrednotenja, sankcij in uveljavljanja pravic žrtev. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v Sloveniji, je: ali znamo ločiti, kaj je res “nesreča” in kdaj gre za posledico zavestno nevarnega ravnanja? Le z razumevanjem tega je lahko zgradimo kulturo odgovornosti in sobivanja na cestah.
O projektu
Predmet projekta je zagovorništvo za ustrezno uveljavitev Direktive EU 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj v prakso v Sloveniji.
Direktiva se v slovenski pravni red prenaša z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), sprejetim v letu 2019, pot do uveljavitve in implementacije vsebin v posamezne državne institucije in organe pa je naš skupni naslednji izziv.
Oglejte si video
2 Posnetka
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč 2023 (1 min)
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč 2023 (2 min)

Prenesi programsko brošuro
Zavoda Varna pot.
- - DONACIJE - -
Podprite naše aktivnosti
Podprite naša prizadevanja z majhnimi koraki in osebno noto. Z donacijskimi sredstvi boste omogočili kvalitetno izvedbo naših preventivno-izobraževalnih programov ter podpornih aktivnosti.