Električni skiroji – priročnost, ki lahko postane past
Avtor: Zavod Varna Pot
PREVENTIVNE AKTIVNOSTI | VIZIJA NIČ
11. 06. 2025
Električni skiroji so v zadnjih letih postali vsakdanji del mestnih ulic. Mnogi jih vidijo kot hitro, okolju prijazno in priročno rešitev za premagovanje vsakodnevnih razdalj. Prilubljeni so zlasti med mladimi. Toda udobje in dostopnost e-skirojev prinašata tudi vse več varnostnih izzivov.
V letu 2024 so slovenske ceste zaznale kar 274 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki električnih skirojev, kar 15 odstotkov več kot leto prej. V nesrečah je bilo 44 oseb huje poškodovanih, več kot polovica vseh udeležencev pa so bili mladoletniki. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da čelado, ki lahko v mnogih primerih prepreči najhujše poškodbe, uporablja manj kot polovica voznikov.
Poškodbe, ki nastanejo pri padcih ali trkih, so pogosto hude in dolgoročne. Najpogostejše so poškodbe glave, rok in trupa, zdravljenje pa je dolgotrajno. Vsako leto obravnavajo od dva do pet težjih primerov poškodb glave zaradi uporbe e-skiroja, ki mlade pogosto zaznamujejo za vse življenje.
Poleg pomanjkanja zaščitne opreme so med najpogostejšimi vzroki nesreč tudi vožnja v napačni smeri, neupoštevanje prometnih pravil, vožnja pod vplivom alkohola in celo uporaba predelanih oziroma odklenjenih skirojev, ki lahko dosežejo vrtoglave hitrosti. Neizkušenost, podcenjevanje nevarnosti in dojemanje e-skirojev kot zabavne igrače so pri tem še posebej nevarni dejavniki.
Zakonodaja pa, žal, še ne dohiteva realnosti na terenu. Čelada je obvezna le za mladoletne, zavarovanje ni predpisano, skiroji niso registrirani in nadzor s strani pristojnih organov je omejen. Strokovnjaki in Agencija za varnost prometa zato pozivajo k uvedbi celovitejših ukrepov, kot so obvezna uporaba čelade za vse voznike, povišanje minimalne starosti na 15 let, osnovnemu usposabljanju za vožnjo, tehničnemu preverjanju vozil, obveznemu zavarovanju ter več pooblastilom za nadzorne službe.
Toda ključ do sprememb ne leži zgolj v prepovedih in kaznovanju. Kot poudarja naš predsednik, Robert Štaba, bi morala Slovenija še precej napredovati na področju prometne kulture, da bi lahko omogočila varno sobivanje različnih oblik mobilnosti. V nekaterih mestih, kot sta Pariz in Madrid, so zaradi nevarnosti že prepovedali najem e-skirojev. A Štaba meni, da moramo namesto stroge prepovedi kot družba razvijati odgovornost in zavedanje. Ključno je, da mladi in odrasli pravočasno razumejo pravila varne udeležbe v prometu in se nanje pripravijo. V Zavodu verjamemo v izobraževanje, odgovornost in dolgoročno spreminjanje vedenja.
Jeseni bo v Ljubljani svoja vrata odprl Park varne mobilnosti. Sodobno središče, kjer bodo otroci, mladostniki in odrasli lahko skozi interaktivne delavnice ter na spretnostnem in prometnem poligonu pridobivali ključna znanja o varni uporabi električnih skirojev in drugih oblik mikromobilnosti. Ta prostor bo omogočil učenje na izkustveni ravni, spodbujal razumevanje nevarnosti in razvijal odgovorno vedenje v prometu.
Električni skiroji predstavljajo prihodnost urbanega prometa in so priložnost za bolj zeleno prihodnost, a le, če jih uporabljamo odgovorno in varno.
Prispevajmo svoj delež k ureničevanju Vizije NIČ. Vsak od nas šteje.