Safety jingle

SAFETY JINGLE

je kratko zvočno sporočilo, ki ga radijski voditelj predvaja po tem, ko poslušalce zaradi kakršnegakoli razloga pozove k interakciji za klic, tvit, sms v eter in s tem spomni vse poslušalce, naj tega ne počnejo med vožnjo.

Sporočilo za varno mobilnost ima več namenov:
  • Opozarja na nevarnost
  • Spodbuja k odgovornemu ravnanju
  • Poskuša preprečiti nesreče
  • Zvišuje raven varnejše mobilnosti

Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo predstavlja vedno večji problem na področju varnosti cestnega prometa. Ne samo, da velja pogovor ali pošiljanje sporočil med vožnjo za hud motilec za voznika, žal postaja tudi eden najpogostejših vzrokov nastanka prometnih nesreč. Medtem ko zelo dobro razumemo, da imajo alkohol in prepovedane substance negativen vpliv na voznike in udeležence v cestnem prometu, pa nam to razumevanje poide pri razumevanju posledic preusmeritve pozornosti, ki jo povzroči uporaba mobilnega telefona. Razloge in opravičila, zakaj moramo ali smatramo, da lahko uporabljamo mobilne telefone med vožnjo, najdemo pri vseh generacijah, pri mlajših praviloma ker jim mobilni telefoni predstavljajo življenjski slog, pri srednji ali starejši pa največkrat iz poslovnih ali osebnih razlogov. V okviru nacionalne preventivne akcije Ne uporabljajte telefona med vožnjo. Vozimo pametno., posveča Javna agencija RS za varnost prometa problematiki posebno pozornost, nasvete in aktivnosti. V Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč FEVR in članicah kot je Zavod Varna pot smo se pridružili aktivnostim tudi po svojih močeh s projektom »Safety Jingle«.

»Safety jingle« je kratko zvočno sporočilo, ki ga radijski voditelj predvaja po tem, ko poslušalce zaradi kakršnegakoli razloga pozove k interakciji za klic, tvit, sms v eter in s tem spomni vse poslušalce, naj tega ne počnejo med vožnjo. Sporočilo predstavljajo izjave poškodovanih ter svojcev poškodovanih in umrlih v prometnih nesrečah; ti so tudi ambasadorji Zavoda Varna pot. “Safety jingle” od začetka novemba 2018 lahko slišite tudi na različnih slovenskih radijskih postajah, ki so se aktivno in prostovoljno pridružile številnim radijskim postajam po Evropi.

"Safety jingle" od začetka novemba 2018 lahko slišite na Radiu SI International, Radiu Ekspres, Radiu Center, Radiu Aktual, Radiu Veseljak, Radiu Ptuj, Radiu 1, Radiu Antena, Radiu Salomon, Radiu Hit. K sodelovanjuv projektu vabimo tudi druge radijske postaje - kontaktirajte nas na info@varna-pot.si ali 05 99 55 022.

Radijski voditelj / urednik:
  • smiselno umesti spot, posnet z nagovorom žrtev prometnih nesreč z opozorilom, v različne tipe radijskega programa (kontaktne, javljanje, jutranje, prometne informacije, oddaje za varno mobilnost, ob nagradnih igrah in akcijah ...)
  • kadar se poziva poslušalce k interakciji, jih opozori, naj med vožnjo ne uporabljajo telefona za interakcijo z njim/njo
  • tvita iz radijskega Twitter računa o problematiki, sodelovanju v projektu ter aktivnostih v sklopu projekta -> z uporabo #SAFETY JINGLE se tviti beležijo na spletni strani www.safetyjingle.si
  • širi promocijo o projektu in aktivnostih na drugih komunikacijskih kanalih


Sporočilo za varno mobilnost ima več namenov:
  • Opozarja na nevarnost
  • Spodbuja k odgovornemu ravnanju
  • Poskuša preprečiti nesreče
  • Zvišuje raven varnejše mobilnosti


Cilj je prispevek radijskih postaj in žrtev prometnih nesreč k večjemu ozaveščanju o nepravilni uporabi mobilnih telefonov med vožnjo in posledično ohranjanju zdravja in življenj na cestah.

Ozadje projekta
Projekt Safety Jingle je nastal kot posledica prekomerne uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Ta problematika, na katero je opozarjalo Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč (FEVR), je obrodila zavedanje o problematiki ter pozitivne odzive na omejevanje uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Sledil je odziv in nadgradnja tehnologij v vozilih s strani proizvajalcev avtomobilov, identificiranje problematike in strožje nacionalne zakonodaje, programi za ozaveščanje ipd.
Mednarodna oglaševalska agencija FCB se je odločila za kreativni pristop in za pozitivno obliko ozaveščanja ljudi, skupaj z radijskimi postajami in nacionalnimi organizacijami za pomoč in podporo žrtvam prometnih nesreč, kot je Zavod varna pot v Sloveniji. Podarila je kreativno orodje Evropskemu združenju žrtev prometnih nesreč, slednji pa je na nacionalni ravni spodbudil članice k aktivnostim.
Slovenija pri uporabi mobilnih telefonov med vožnjo ni imuna na ta problem, zato je Zavod Varna pot pristopil aktivno v kampanjo in skupaj z oglaševalsko agencijo FCB Ljubljana in radijskimi postajami pristopil k ozaveščanju voznic in voznikov.

Izzivi
60 % vseh prebivalcev v Sloveniji posluša radijske postaje med vožnjo. Radijski voditelji konstantno vzpodbujajo poslušalce k interakciji (akcije pokliči in zadeni, kvizi, sodelovanje prek družbenih omrežij – fb, tviti …). Torej, pozivajo poslušalce naj jih pokličejo, jim pišejo ali jih kako drugače kontaktirajo v eter zaradi takšnega ali drugačnega razloga.
Raba telefonov med vožnjo je pogosta, še posebaj med mladimi, in pomeni slabšo zaznavo okolice in upočasnjen reakcijski čas ter tako povečuje možnost za prometne nesreče. Pri tem ni bistvene razlike med uporabo mobilnika v roki ali prostoročnega telefoniranja.

Se zavedamo?
  • Uporaba telefona med vožnjo (z ali brez uporabe prostoročne naprave) lahko poveča verjetnost prometne nesreče tudi do 3-krat.
  • Če voznik telefonira med vožnjo, to lahko primerjamo, kot da bi imel v krvi 0,8 promila alkohola.
  • Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo pomeni: slabšo in počasnejšo zaznavo okolice (drugih udeležencev v prometu, prometne signalizacije …), zmanjšano sposobnost pozornosti in koncentracije, upočasnjen reakcijski čas voznika (18 % slabši kot vožnja v normalnih pogojih),, daljši zavorni čas – za 10x manj možnosti, da se bomo varno ustavili, izgubljanje vidnega zaznavanja prostora (lateralna pozicija vožnje – na prometnem pasu med črtama – vožnja “cik cak”, kot pri alkoholiziranem vozniku), večjo verjetnost za vožnjo v napačno smer, večje tveganje pri odločitvah, kot je npr. zmanjšana varnostna razdalja, manjše prilagoditve razmeram na cesti in podobno.


Pisanje tekstovnih sporočil med vožnjo
Raziskava iz leta 2014 (Caird et al) ugotavlja, da uporaba telefonov v Evropi med tistimi, ki so poročali, da ga uporabljajo občasno ali pogosto oziroma vsaj enkrat v zadnjih 30 dneh variira med 15% in 31%. Še posebej to velja za mlade (neizkušene) voznike, ki se tudi v manjši meri pripenjajo v avtomobilu. Med pisanjem sporočila med vožnjo:
  • voznik 4x več časa ne gleda na vozišče, kot pri normalni vožnji
  • reakcijski čas se zmanjša za 35%
  • poveča možnost za zavitje na nasprotni vozni pas
  • predstavlja večje tveganje trčenja kot, če smo pod vplivom še dovoljene mere alkohola ali pod vplivom marihuane


Vir: Reed, N. and R. Robbins. The effect of text messaging on driver behavior: a simulator study. Transport Research Laboratory, © 2008. www.cellphonefreedriving.ca

Koliko sekund ste namenili telefonskem pogovoru in ne pozornosti na vožnjo?
Pri podaljšanju reakcijskega časa so posledice nemalokrat povezane tudi s hitrostjo naše vožnje. Koliko metrov prepeljemo v 1 “pozabljeni” sekundi pri 50km/h v naselju? Varnostna razdalja se meri v sekundah, ker se določa na podlagi povprečnega reakcijskega časa, ki je 1 sekundo in je direktno odvisna od hitrosti s katero vozimo. è Koliko je to v metrih? Formula za izračun prepeljane razdalje pri neki hitrosti našega vozila v 1 sekundi je: d [m] = v [km/h] x 1 sek. (npr. 50.000 m / 3600 s x 1 s = 13,88 m) Enostavna in približna formula za prepeljano razdaljo v 1 sek. je: d [m] = v [km/h] x 0,3 à 50 km/h x 0,3 = 15 m Pri 50 km/h torej prepeljemo 1 sekundo v 15 metrih.

Pomislite, v teh metrih je lahko ob vozišču pešec ali druga ovira!
Koliko metrov prevozite, ko je vaša pozornost drugje? Nemalokrat pozabimo na potrebno varnostno razdaljo in pot ustavljanja. Predpisana je vsaj 2 sekundna varnostna razdalja (Zakon o varnosti cestnega prometa). Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na varnostni razdalji. Ta ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Varnostna razdalja pri hitrosti 50 km/h je vsaj 30 m (15 m x 2), pri hitrosti 100 km/h 54 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov. Razdalja do vozila, ki se pelje pred nami naj bo tolikšna, da se bomo lahko varno ustavili, če se bo vozilo (za nas) nepričakovano ustavilo ali varno zmanjšali hitrost, če se bo to nepričakovano dogajalo z vozilom pred nami. Varnostno razdaljo tudi vedno prilagodimo vremenskim razmeram.
Vir: https://www.apms.si/go/541/Avto-sola-BUSKO, https://www.policija.si

Ne moremo učinkovito opravljati več stvari hkrati
Nevro raziskave dokazujejo, da je večopravilnost za naše možgane le mit. Človeški možgani ne izvajajo dveh nalog hkrati, ampak (hitro) preklapljajo med različnimi nalogami. Tako preklapljanje pomeni manjšo učinkovitost in možnost za več napak in je sčasom izčrpljujoče.
Vir: National Institutes of Health, www.psychologytoday.com, Transport Canada

Kaj storiti na osebni ravni?
Odgovor je preprost – zavedajmo se posledic neodgovornega početja in se mu izognimo. Zato tudi poziv naših ambasadorjev.

Vsebine o škodljivih posledicah uporabe mobilnih telefonov podajamo tudi otrokom in mladostnikom v naših preventivno izobraževalnih programih, ki jih izvajamo v izobraževalnih institucijah in prireditvah.

Aktivnosti podpirajo in delno sofinancirajo tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport – Urad za mladino, Javna agencija RS za varnost prometa, MO Ljubljana, Zavod RS za šolstvo ter Policija.