Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

SLOW CITY

O PROJEKTU

  • Erasmus + projekt na področju mladih
  • Naziv: Slow city (Benefits of a Slow City)
  • Partnerske organizacije: Zavod Varna pot (Slovenija), P(A)T (Španija)
  • Trajanje: 1.2.2023-30.11.2023
  • Jezik projekta: angleščina

Želimo mesto za ljudi. Verjamemo, da je potrebno umirjeno gibanje umestiti v mestno okolje, z namenom izboljšanja sobivanja vseh udeležencev v prometu.
Maksimalna hitrost 30 km/h dokazano rešuje in varuje življenja, predvsem življenja pešcev, kolesarjev in otrok ter pripomore k ohranjanju okolja.

Vrednote, izpostavljene v projektu:

  • sobivanje, trajnost, umirjeno družbo in 0,0 mobilnost – z nič smrtnimi žrtvami, nič emisijami in krepitev uporabe lokalnih produktov
  • ceste z nižjimi omejitvami hitrosti so srce družbe: ulice, ki varujejo pešce pred avtomobili ustvarjajo povezane skupnosti, saj zagotavljajo prijetno okolje
  •  ulice z omejitvijo hitrosti 30 km/h spodbujajo fizično aktivnost, zmanjšujejo odvisnost od motornih vozil, varujejo naše zdravje, kvaliteto zraka in okolje, omogočajo varno okolje za šolske aktivnosti in izlete, spodbujajo prijetno in spoštljivo mobilnost

CILJI

PROJEKTA
  1. Vključevanje študentov v oblikovanje pedagoške kampanje o nujnosti/pomembnosti in prednostih zmanjševanja hitrosti v mestnem okolju.
  2. Predstaviti kampanjo mladim, predvsem preko delavnic in družbenih omrežij.
KAMPANJE
  1. ozaveščati javnost o pomenu zmanjševanja hitrosti v mestnem okolju, za začetek v kontekstu mobilnosti in nato umirjanje tempa življenja
  2. javnost izobraziti o prednostih zmanjšanja hitrosti:

+  izboljšanje sobivanje različnih udeležencev v prometu, ceste z omejitvijo 30 km/h izboljšajo sobivanje in so bolj varne ter nujne za transformacijo v mobilnost brez ogljikovih emisij
+  prispevanje k zmanjšanju števila prometnih nesreč v mestih
+  uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja
+  delati v prid trajnostni, zdravi in varni mobilnosti

AKTIVNOSTI PROJEKTA

  • predstavitev projekta in pregled literature
  • tehniška konferenca in izpoved žrtve prometne nesreče
  • oblikovanje kampanje v obliki kratkega videa
  • izbor zmagovalnega videa
  • izmenjava med španskimi in slovenskimi študenti (Barcelona-Ljubljana)
  • predstavitev kampanje preko delavnic in družbenih omrežij

ZMAGOVALNI VIDEO SLOVENIJA

ZMAGOVALNI VIDEO ŠPANIJA

NOVICE

PARTNERJI PROJEKTA

ZAKAJ IN KJE 30 KM/H

Številne najvarnejše države EU hitrost vožnje na hitrih cestah postopoma omejujejo na 100 km/h, v naseljih pa iz 50 prehajajo na 30 km/h. V zadnjem obdobju največje premike na tem področju omejevanja in nadzora hitrosti, predvsem v naseljih, uvajajo v Franciji, Nemčiji in sosednji Italiji. Zaveza ministrov za infrastrukturo držav EU, torej tudi Slovenije, je, da se  korenito poseže v najpogostejše vzroke prometnih nesreč, kar hitrost nedvomno je, in zmanjša najhujše posledice do leta 2030 oziroma doseže Vizijo NIČ do leta 2050. V naseljih, z začetkom predvsem v okolici šol, vrtcev in spalnih sosesk, se v lokalnih skupnostih največkrat odločajo za omejitev hitrosti  30km/h zaradi:

  • dejstva, da se tveganje za smrt ali hudo poškodbo v primeru trka vozila s pešcem ali kolesarjem zmanjša za 40 % (pri 50km/h je verjetnost 50 %, pri 30 km/h le 10 %),
  • dejstva, da z znižanjem povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih zmanjšamo število umrlih in hudo poškodovanih za 4%,
  • dejstva, da ima omejitev pozitivne učinke na zdravje, okolje, medosebne odnose ter dvig kvalitete in življenja v soseski,
  • dejstva, da lahko stanovalci neposredno odločajo in soustvarjajo varno okolje, bivalne pogoje in režim prometa v svoji okolici,
  • dejstva, da se z modernimi arhitekturnimi oblikami prenove cest (optične rešitve, dvig vozišč in različne oblike tlakovanj, barvne rešitve, …) vsakemu udeležencu v prometu povsem naravno in samoiniciativno sporoča, da imajo tu prednost šibkejši udeleženci (pešci, kolesarji, otroci, starejši, invalidi),
  • dejstva, da nam je mar za zdravje in življenje nas vseh, ki živimo na območju 30 km/h.

Slovenske ceste so do leta 2024 zahtevale 7885 življenj, 329.758 udeležencev pa se je telesno poškodovalo. Statistična poročila policije in Agencije za varnost prometa pravijo, da je hitrost, ki je lahko previsoka ali neprilagojena glede na stanje vozišča in okoliščine, botrovala približno 38% vseh nesreč. Torej vzrok za nastanek posledic lahko v največji meri poiščemo v naših glavah, nerazumevanju posledic hitrosti, precenjevanju vozniških sposobnosti, dejstvu, da smo »prešpricali« dober trening varne vožnje, kjer bi pluse in minuse hitrosti ter svojih sposobnosti nazorno spoznavali. Izračun % in dobljeno število umrlih in poškodovanih prepuščamo vam. Sami v njih že vrsto let vidimo le imena in priimke, za katere vemo, da bi bili še vedno lahko med nami, če… In vidimo in čutimo jezo določenih, ki bodo hiteli razlagati, kolikokrat je za nastanek nesreče kriva tudi cesta, ne samo voznik. Tudi vi imate prav, seveda. Torej? Tako ene kot druge pozivamO k razmisleku, ali je kdo od vas v teh nemih statistikah, številkah in % prepoznal nekoga od svojih bližnjih, prijateljev, znancev, kolegov, sodelavcev, krajanov. Z imenom, priimkom, življenjsko vlogo in zgodbo. Je kdo govoril s prehitrim voznikom, ki je povzročil hudo nesrečo in ima samo eno željo, da bi film dogodka zavrtel nazaj, vozil nekoliko počasneje, pa se to žal ne more več zgoditi? In med njimi se kaj hitro lahko znajdemo tudi mi sami! Ste morebiti preslišali učitelje matematike, fizike, varne vožnje ali starejšega, modrega človeka, ki jo govoril o reakcijskih časih, zavorni poti, varnostni razdalji, delovanju sil pri različnih hitrostih? Vzemite si minuto časa, poglejte in premislite:

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.