Otroci

OTROCI V PROMETU

Otroci imajo v prometu različne vloge; so pešci, kolesarji in sopotniki v avtomobilu. Za vas imamo nekaj nasvetov, kako lahko pripomorete k njihovi večji varnosti.

OTROK PEŠEC

Prometna vzgoja je nekaj, kar raste skupaj z otrokom. Ko otrok prične hoditi v šolo, se njegovo vključevanje v promet še poveča. Starši in ostali odrasli nikoli ne smemo pozabiti, da smo njihov prvi in največji zgled.


Izredno pomembno je, da se, ko je z nami otrok, še bolj dosledno držimo cestno-prometnih predpisov.

Ko z otrokom hodimo po pločniku ali ob robu ceste, poskrbimo, da otrok hodi po notranji strani ter da smo odrasli med njim in cesto. Držimo ga za roko in pazimo, da se nam ne izmuzne iz rok. Otroci se pogosto igrajo zunaj na igriščih in dvoriščih. Opozoriti jih moramo, da cesta ni igrišče, kar pomeni da ni primeren prostor za igro. Kadar so otroci na cesti, naj bodo oblečeni v živobarvna oblačila, uporabljajo pa naj tudi odsevna telesa (kresničke, odsevne trakove). Otroci, ki obiskujejo prvi ali drugi razred osnovne šole, morajo na poti v šolo in iz nje poleg kresničke okrog vratu nositi še rumeno rutico. Pogovarjajmo se z otrokom o tem, da nikoli ne sme steči na cesto ali ulico. Vedno naj se prej ustavi ob robu cestišča, tudi če je na cesti njegova žoga ali hišni ljubljenček.

Otroci do 10. leta starosti ne smejo samostojno sodelovati v prometu, vedno morajo imeti spremstvo odrasle osebe, ki jih vodi in uči pravil in varnosti. Zato tudi ne smemo pustiti, da bi sam prečkal cesto. Vseeno pa ga čimprej začnimo učiti tehnik pravilnega prečkanja ceste brez prehoda za pešce, na prehodu za pešce in na prehodu za pešce, ki je urejen s semaforjem.

Skupaj z otrokom se dogovorimo in izberimo najvarnejšo pot do šole in do prijatelja. Pot naj bo čim krajša in naj prečka čim manj cest.

OTROK POTNIK Otrokova varnost v avtomobilu se začne s pravilno pripetostjo. Poškodbe otrok v avtomobilu najlažje preprečimo tako, da otroka namestimo in pripnemo v varnostni avtosedež. Varnosti otrok ne moremo meriti v ceni, zato naj cena otroškega avtosedeža ne bo merilo za nakup.

Uporaba avtosedeža: Od teže vašega otroka je odvisno, kakšen tip otroškega avtosedeža potrebuje vaš otrok. Preverite, ali je otroški avtosedež, ki ga želite uporabiti, primeren za vaš avto ali ne. Še preden pričnete z vožnjo, se prepričajte, ali je avtosedež pravilno pripet. Otroški varnostni pasovi morajo biti primerno naravnani. Nikoli ne naravnavajte otroškega avtosedeža med vožnjo. Avtosedeža ne uporabljajte več, če ste imeli avtomobilsko nesrečo. Ne kupujte ali prodajajte rabljenega avtosedeža. Kot uporabnik sedežka iz druge roke verjetno ne boste mogli biti povsem prepričani, kaj se je z njim dogajalo v obdobju pred vašo uporabo. Če je sprednji sedež opremljen z varnostnim mehom, avtosedeža nikoli ne namestite spredaj. Izogibajte se parkiranju avtomobila na direktnem soncu, ko imate s seboj avtosedež, saj se plastični oziroma kovinski deli lahko močno segrejejo in tako povzročijo opekline. Kupite samo takšen otroški avtosedež, ki je skladen z zadnjimi varnostnimi evropskimi standardi.

Poskrbite, da se bo otrok v sedežu dobro počutil. Posebno pozornost namenite poteku varnostnega pasu. Ta mora biti prilagojen otrokovi velikost in mora potekati preko ramen, nikakor pa ne preko vratu. Otroka pripnite v sedež pred vsako - še tako kratko - vožnjo. Le s tem mu boste jasno sporočili, da mora biti v sedežu vedno pripet.

Seveda morajo biti tudi voznik in sopotniki pripeti z varnostnimi pasovi. Otroku mirno razložite, da je to zaradi njegove varnosti, ne strašite ga z grozljivimi zgodbicami.

Če namestite otroški varnostni sedež na prednji sedež v avtu, se prepričajte, da je izklopljen varnostni meh. Če varnostni meh ni izklopljen, lahko ob sprožitvi povzroči smrtne poškodbe otroka.

Ustrezen avtosedež mora:
  • biti homologiran,
  • imeti mednarodno oznako ECE R44/03 ali ECE R44/04 ter
  • biti pravilno pritrjen v avto z isofix pritrditvenim sistemom ali z v avto vgrajenim varnostnim pasom.
  • biti primeren otrokovi teži in starosti.


OTROK KOLESAR Kolo je otrokovo prvo prevozno sredstvo. Usposabljanje otrok za varno vožnjo s kolesom v prometu je odgovorna naloga. Otroci z opravljenim kolesarskim izpitom dobijo vozniško dovoljenje, ki jim ne omejuje vožnje s kolesom. Vozijo lahko po vseh za kolesarje dovoljenih javnih prometnih površinah. Torej lahko zaidejo tudi v najbolj zapletene in nevarne prometne in križiščne situacije.

Otroci se učijo tudi s pomočjo opazovanja, zato je še kako pomembno, da predvsem tudi sami sledimo navodilom, ki jih dajemo otrokom:
  • Kolesarska čelada je obvezna oprema vsakega kolesarja.
  • Preden zapeljemo na cesto, pogledamo levo in desno in še enkrat levo ter tako preverimo ali je vključevanje na cesto varno.
  • Ustavimo pred znakom STOP ter dosledno upoštevajmo vso prometno signalizacijo.
  • Drugim udeležencem v prometu vedno nakažimo, kaj nameravamo storiti.
  • Če vozimo po prometni cesti vozimo po desni strani!
  • Če se vozimo v skupini, vozimo eden za drugim.
  • Tako kolesar kot tudi kolo sta še bolje vidna, če uporabljamo odsevna telesa, kresničke, odsevne trakove, svetla oblačila in obutev, zato poskrbimo, da bodo otroci na cesti vidni tako podnevi kot v večernih urah.
Kolesarska čelada - in glava bo cela!

  • Nošenje kolesarske čelade zmanjša kolesarjevo tveganje za hujšo poškodbo glave. Čelada ublaži udarec in ga ob trčenju porazdeli po površini čelade, ne pa po glavi. Glede na možne hude poškodbe glave je čelada zelo poceni zaščitno sredstvo.
  • Izberite čelado, ki je primerno otrokovi starost in velikosti njegove glave.
  • Čelada se mora udobno prilegati glavi in ne sme drseti z nje, segati pa mora globoko na čelo, približno tri centimetre (dva prsta) nad obrvi.
  • Kupite samo čelado, ki ima znotraj prilepljeno nalepko s certifikatom; nalepka pomeni, da je bila čelada izdelana v skladu z osnovnimi varnostnimi standardi.
  • Preverite, kako je z zapenjanjem na paščku - zaponka naj se z lahkoto odpenja oziroma zapenja.
  • Čelada naj bo lahka, po možnosti naj ima odprtine za prezračevanje, pa tudi opazna naj bo, predvsem pa naj bo otroku všeč. Tako povečamo možnost, da jo bo otrok redno uporabljal.