Odrasli

ODRASLI V PROMETU

ALKOHOL

Ko voziš - ne pij!

Po poročanju Policije so v zadnjih letih v vsaki tretji hujši prometni nesreči oz. nesreči s smrtnim izidom udeležene osebe, ki imajo v krvi več alkohola, kot ga dopušča zakon. Vsak deseti povzročitelj prometne nesreče je pod vplivom alkohola.

Alkohol se kot sekundarni vzrok oz. »sovzrok« največkrat pojavi pri prometnih nesrečah, katerih vzrok je neprilagojena hitrost, vožnja v nepravilno stran ali smer, nepravilni premiki z vozilom ter neupoštevanje pravila prednosti.

Alkohol ima negativne učinke prav na tiste človekove sposobnosti, ki so bistvene za varno vožnjo. Oslabi jasnost mišljenja, zaradi katerega se sposobnost realne presoje dogajanja bistveno poslabša. Prav tako se zmanjša obseg in pravilnost zaznav, voznikov reakcijski čas se daljša, s čimer se precej podaljša tudi pot ustavljanja.



Učinek alkohola na voznika

Dokazano je, da alkohol poveča število napak med vožnjo, hkrati pa daje vozniku lažen občutek, da vozilo obvladuje bolje kot sicer in da ni z njim prav nič narobe. Posledica tega je največkrat neprilagojena hitrost, slabše obvladovanje smeri vožnje ter neupoštevanje prometnih znakov in drugih udeležencev v prometu.

HITROST





Zmanjšaj hitrost!

Hitrost vožnje že vrsto let predstavlja ključni problem prometne varnosti, saj vpliva tako na število kot tudi na posledice prometnih nesreč. S povečanjem hitrosti se bistveno poveča nevarnost, da se bo zgodila prometna nesreča, pri večjih hitrostih pa je bistveno večja nevarnost za nastanek hujših posledic. Takšne posledice so v veliki meri povezane z neupoštevanjem hitrostnih omejitev. Hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki prometnih nesreč, še posebej z nepravilno smerjo vožnje.

Hitrost in bonton na cesti:
  • Voznik sme voziti vozilo s tako hitrostjo, da ga lahko stalno obvladuje in ustavi pred oviro, ki jo lahko pričakuje.
  • Hitrost vožnje mora prilagoditi stanju ceste, gostoti prometa, vremenskim razmeram, vidljivosti in preglednosti ceste, stanju vozila in tovora tako, da lahko v vidni razdalji vozilo ustavi.
  • Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu.
  • Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, nabere kolona vozil in takega vozila ni mogoče varno prehiteti, mora voznik na prvem primernem kraju zapeljati toliko izven vozišča, da ga kolona varno prehiti ali pelje mimo.
  • Kadar je hitrost vozila, za več kot 50% nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse štiri smernike. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, mora na prvem primernem kraju zapeljati izven vozišča in kolono vozil pustiti mimo.


Pot ustavljanja je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko se pojavi zahteva po ustavitvi (ovira), do trenutka, ko se vozilo povsem ustavi. Z drugimi besedami je to seštevek reakcijske in zavorne poti.

Reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka zahteve po ustavitvi do trenutka, ko voznik z nogo pritisne na stopalko zavore.

Reakcijski čas pomeni čas, ki ga človek potrebuje, da reagira na novonastalo situacijo. V idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. Reakcijska pot (čas) je v glavnem odvisna od voznika (spočit, utrujen, vinjen ...).

Zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko je voznik z nogo pritisnil na stopalko zavore, do popolne ustavitve vozila. Zavorna pot je v glavnem odvisna od stanja zavor in pnevmatik (tehnično brezhibne zavore, slabe/dobre/ustrezne/neustrezne pnevmatike, ...) ter stanja prometne površine (suho, mokro, posuto, poledenelo vozišče, ...). Zavorna pot eksponentno narašča s hitrostjo vozila.

KOLESAR



Naj bo vožnja s kolesom prijetna in varna!

Tako kolesarji kot tudi vozniki imajo pravico do vožnje po naših cestah. Vendar je včasih potrebno premisliti ter predvsem pomisliti eden na drugega.

Na kaj morajo biti pozorni kolesarji:
  • Bodimo vidni - vozimo po vidnih poteh, nosimo svetla oblačila in odsevne materiale ter vedno uporabljajmo luči, ko vozimo v temi.
  • Pokažimo voznikom, kaj nameravamo storiti - nakažimo roko, poglejmo naokoli, preden se ustavimo, speljemo ali obrnemo.
  • Vozimo v ravni liniji mimo avtomobilov - ne vozimo slaloma med avtomobil.
  • Rdeča luč pomeni stop - tudi za kolesarje.
  • Ne vozimo po pločnikih, če niso označeni kot kolesarska steza.
  • Ne vozimo po napačni strani ceste, razen v primeru, ko je to dovoljeno.


Na kaj morajo biti pozorni vozniki, ki srečajo kolesarje:
  • Pričakujmo hitre premike s strani kolesarjev, posebno če je vetrovno ali cesta slaba.
  • Bodimo pozorni na kolesarje, ko odpiramo vrata - udarec z vrati je lahko za kolesarja usoden.
  • Ko zavijamo desno, bodimo posebej pozorni na kolesarje - ne zaprimo jim poti.
  • Ko prehitevamo kolesarje, jim dajmo prostor - vsaj za polovico širine avta.
  • Ob srečanju s kolesarjem zvečer ali ponoči ugasnimo dolge luči in prižgimo kratke - tudi kolesarja močna svetloba slepi.
  • Ne bodimo nestrpni, ko se kolesar umakne robu vozišča - tudi on se mora umakniti luknjam, odtokom in nevarnim mestom.


VOZNIK





Varna vožnja - varna pot Udeležba v prometu je danes ena izmed najnevarnejših stvari, ki jih večina od nas počne vsak dan. Ob prebiranju časopisov in pregledovanju dnevne, tedenske ali mesečne statistike lahko kaj kmalu ugotovimo, da ne mine dan brez prometne nesreče ter da ne mine teden brez da bi nekaj ljudi umrlo zaradi le-te.

Zavod Varna pot spodbuja preventivno ravnanje z namenom preprečevanja tragičnih zgodb posameznikov in družin ter spodbujanja k strpnemu ter premišljenemu obnašanju na cestah.

S tem namenom pozivamo vse voznike in druge udeležence v prometu k spoštovanju naslednjih smernic, ki, če jih upoštevamo, vodijo k večji varnosti na cestah:
  • Privežimo se z varnostnim pasom - Varnostni pas rešuje življenja!
  • Vozimo spočiti in zbrani - le zbrana vožnja je lahko varna vožnja!
  • Vozimo trezni - alkohol zmanjšuje možnost hitrega odzivanja in povečuje možnost prometne nesreče!
  • Upočasnimo vožnjo - hitrost je še vedno eden glavnih razlogov za poškodbe in smrti na cestah!
  • Bodimo pozorni na cesti - na cesti nismo sami, pešci, kolesarji, motoristi in druga prevozna sredstva si z nami delijo cesto, ki pa ni vedno brez ovir!
  • Prilagodimo vožnjo razmeram na cesti - dež, sneg, megla, zastoji, slaba cesta ali ovire na cesti in druge vsakdanje situacije zahtevajo večjo pozornost!
  • Med vožnjo ne telefonirajmo - telefoniranje zmoti našo koncentracijo pri vožnji!
  • Ohranjajmo varnostno razdaljo - predvidimo nepredvidljivo!
  • Preverimo tehnično ustreznost našega vozila - le tehnično brezhibno vozilo je varno vozilo!

MOTORIST





Varna pot z motorjem!

Dejstvo je, da so motoristi ena bolj izpostavljenih skupin kot uporabnikov cest. Vendar lahko motoristi sami naredijo veliko, da zmanjšajo tveganje poškodb ali smrti.

Nasveti za motoriste:
  • Uporabljaj svoje znanje - trening varne vožnje lahko pripomore k varnosti na cesti in srečnemu zaključku vsake poti!
  • Uporabljaj čelado - reši svojo glavo!
  • Upočasni vožnjo - povečaj svoj reakcijski čas!
  • Bodi pozoren - trenutek nepazljivosti te lahko stane življenja!
  • Poveži se - vožnja v skupini motoristov je lahko varnejša!
  • Pozanimaj se - razmere na cestah se spreminjajo, dobro je vedeti, kaj te čaka!
  • Poskrbi za brezhibnost svojega jeklenega konjička - najmanjša okvara je lahko usodna!


VARNOSTNI PAS





Priveži se!

Zavedati se moramo, da varnostni pas obvaruje marsikatero življenje, ko pride do prometne nesreče. S spremembo vedenjskih vzorcev obenem krepimo zavest, da moramo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ skrbeti sami.

Pravilna uporaba varnostnega pasu:
  • Pripnite se takoj, ko sedete v vozilo - še preden zaženete motor. Z roko rahlo potegnite zgornji krak pasu, da se bosta oba kraka tesno prilegala telesu.
  • Trebušni pas namestite čim niže nad kolki in ne nad trebuhom.
  • Zagotovite, da ramenski pas leži na rami in čez prsni koš.
  • Pas ne sme biti ohlapen, temveč napet in se mora udobno prilegati telesu.
  • Naravnajte si naslonjalo za glavo tako, da bo zgornji rob naslonjala v višini namišljene črte: oko - zgornji rob ušesa.
  • Preglejte, če pas ni zavit. Ne uporabljajte ščipalk ali naprav, ki preprečujejo, da bi bil varnostni pas ves čas napet.
  • Opozorilna lučka na armaturni plošči vas spomni, da se morate pripeti, kadar varnostni pas ni pripet.


PEŠEC





Pozor, pešci!

Pešci so eni izmed najbolj izpostavljenih udeležencev v prometu, zaradi česar tudi plačujejo precej visok davek. Nadpovprečno so ogroženi pešci v starostni skupini nad 64 let ter osnovnošolski otroci med 7. in 14. letom starosti.

Za pešce so še posebej nevarni jesenski (oktober in november) in zimski meseci (december in januar), saj se zaradi krajšanja svetlega dela dneva ter pogostega dežja in megle, slabša vidljivost. V teh štirih mesecih je tudi največje število pešcev udeleženo v prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami - s smrtnim izidom ali hudo poškodbo.

Navodila za varno hojo oz. udeležbo v prometu:
  • Če je le mogoče, hodimo zmeraj po pločniku!
  • Kjer ni pločnikov, hodimo po levi strani ceste, da lahko pravočasno vidimo nasproti vozeče vozilo in se mu umaknemo, če nas voznik ne vidi!
  • Prečkajmo cesto le na prehodu za pešce (če je to mogoče) in naj nam zaradi tega ne bo pretežko prehoditi nekaj metrov več!
  • Če prehoda za pešce ni, za prečkanje ceste izberimo mesto, kjer se dobro vidi v vse smeri in kjer tudi nas vozniki dobro vidijo!
  • Preden prečkamo cesto, pogledamo levo, desno in še enkrat levo ter preverimo, če so vsa vozila res ustavila. Le tako se zares prepričamo, da lahko varno prečkamo cesto!
  • Med prečkanjem ceste ves čas opazujmo promet!
  • Ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti (megla, močan dež, sneženje) nosimo svetla oblačila, kresničko ali izdelke z odsevnimi površinami (npr. razni našitki, trakovi na rokavih itd.)
  • V prometu je pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero.
  • Prav zaradi slabe vidnosti starejših pešcev se je v zadnjih letih zgodila vrsta nesreč, ki bi jih lahko učinkovito preprečili. Zlasti starejši so običajno oblečeni v temna oblačila (pogosto celo v črna), ne uporabljajo kresničk ali drugih odsevnih materialov, zaradi česar jih vozniki bistveno kasneje opazijo.


V prometu je pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero.

Voznik opazi:
  • pešca s kresničko že na razdalji 136 m,
  • svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 m,
  • temno oblečenega pešca pa šele na razdalji 26 m.


Pešci in vozniki, zapomnite si sledeče!

Pešci:
  • Poskrbite, da boste v prometu opazni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresničke)!
  • Upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu!
  • Predvidevajte ravnanja drugih udeležencev v prometu!


Vozniki:
  • Upoštevajte, da so na cestah tudi pešci ter jim odstopite prednost!
  • Prilagodite hitrost razmeram v prometu in dosledno upoštevajte omejitve
  • !
  • Na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci (pred šolami, vrtci ter v naseljih), vozite še posebej previdno!
  • Izven naselij vozite po sredini voznega pasu, saj je možnost, da ob robu hodi pešec, velika!