Danes je na Izpitnem centru Javne agencije RS za varnost prometa na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa. Dogodek je združil strokovnjake, predstavnike institucij, medije in širšo javnost v razpravi o nujnosti spremembe jezika in dojemanja prometnih nesreč v slovenskem prostoru.
STA posnetek prenosa v živo si lahko ogledate na povezavi:
Ganljiv nastop učencev OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana
Okroglo mizo so na ganljiv način otvorili učenci Osnovne šole Riharda Jakopiča, ki so s svojim nastopom osvetlili pomembno sporočilo – da že otroci razumejo razliko med resnično nesrečo in posledicami neodgovornega ravnanja v prometu. Njihove iskrene misli in nastop so bili močan opomnik, da se zavest o odgovornosti gradi že v otroštvu. Razmišljanje je podprla ravnateljica šole, ga. Dobrila Lazović, ki je poudarila, da je vključevanje prometne vzgoje v osnovnošolski proces vzgoje in izobraževanja nujno in logično, saj s tem šola ne vzgaja le učencev, temveč aktivne in odgovorne udeležence v prometu.
Trčenja kot posledica odločitev, ne naključij
Sledila je razprava, v središču katere je bila ključna ugotovitev, da številne tako imenovane “nesreče” niso nepredvidljivi dogodki, temveč posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj, kot so vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih substanc, prehitra vožnja ali kršitve prometnih pravil. Pobuda zagovarja, da se za takšne dogodke uporabi izraz »trk« ali »trčenje«, ki bo jasneje izpostavil odgovornost povzročiteljev in ne pušča vtisa, da gre za nekaj, kar je bilo izven nadzora.
Močna podpora institucij in strokovnjakov
Dogodka so se udeležili ugledni podporniki kampanje, ki so izpostavili pomembna izhodišča in razumevanja pobude:
g. Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč: »To so Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija prepoznali že pred petimi, sedmini leti kot evolucijo varnosti v cestnem prometu za vse zaveznike, ki verjamejo v Vizijo nič. Odgovorni na globalni ravni so rekli, da so dogodki in okoliščine, ko ne moremo več govoriti o nesreči, kajti v naši družbi to ni več sprejemljivo. Govorimo o alkoholu, agresivni vožnji, prepovedanih drogah in substancah ter posledično sodnih postopkih.«
mag. Andreja Knez, generalna direktorica Direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo: »Ministrstvo za infrastrukturo je v osnovi naklonjeno predlogu zamenjave izraza prometna nesreča z drugim ustreznim slovenskim izrazom, predvsem z vidika razumevanja odgovornosti in posledic takih prometnih dogodkov, kot tudi zaradi pozitivnega vpliva na prometno kulturo in prometno varnost. Pri tem je potrebno uskladiti vse povezane resorje in preučiti vse s tem povezane posledice.«
mag. Simona Felser, direktorica Javne agencije RS za varnost prometa: »S spremembo ali z razmejitvijo teh izrazov zagotovo vzgajamo nove generacije v to, da so bolj kritične do določenih ravnanj. Kar privede do tega, da razmišljamo o tem, da je potrebno to tudi drugače sankcionirati. Torej da pridemo tudi do same spremembe zakonodaje.«
mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi: »Slovenija je v zadnjem času naredila izjemen napredek na področju varnosti v cestnem prometu, a še vedno kljub napredku vidimo ljudi, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti. Vemo pa, da se ga ne moraš po nesreči napiti, ne moreš po nesreči voziti 50 km/h preveč. Menim, da bi sprememba termina pripomogla k drugačnemu razumevanju in pozdravljam razmišljanje in pobudo.«
ga. Kaja Kobal, programska vodja Zavoda Varna pot, ki ji je izguba očeta spremenila tok življenja: »Otroci, ki jih nagovarjamo skozi naše preventivno-izobraževalne programe, jasno prepoznajo razliko med nesrečo in odgovornostjo. Ravno ta iskren in čist pogled otrok nas je še dodatno utrdil v prepričanju, da je nujno, da tudi jezik odraža resničnost. Tako predlagamo spremembo izrazoslovja v znak spoštovanja do žrtev in v opozorilo neodgovornim povzročiteljem.«
g. Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS: »Otroke že od malih nog ozaveščamo o prometni varnosti, kar se nadaljuje v srednji šoli pri opravljanju vozniškega izpita. Takrat so najboljši in odgovorni, nato pa se zgledujejo po ostalih udeležencih v prometu. In moramo se potruditi, da nagovarjamo vse udeležence na cesti, ki bodo dober zgled in da dosežemo spremembe kulture, k čemur bi nedvomno pripomogla tudi sprememba termina »prometna nesreča« v »trk« oziroma »trčenje.«
viš. pred. Uroš Zafošnik, mag., vodja SIM centra Ljubljana: “Tudi mi se strinjamo, da nekdo ki s soodgovornostjo, ko se pod vplivom alkohola usede za volan, to ni nesreča, ampak nekaj drugega. Pri celotni zadevi pa je pomembno, da se ljudje zavedajo, kaj se lahko zgodi. Imamo izkušnje, da so ljudje, ki vedo, kaj se lahko zgodi, tudi bolj odgovorni, zato je pomembno da se izobražujemo.”
g. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas: »Podpiramo pravo poimenovanje neodgovornega ravnanja v prometu zaradi prekomernega uživanja alkohola in seveda tudi širšo odgovornost družbe do tematike alkohola. Vsi skupaj namreč generiramo, kar se dogaja na cestah, žal s preveliko toleranco do alkohola.«
g. Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas: » Pomen primernega termina je zagotovo izrednega pomena, če pogledam samo na našo dejavnost: besedno zvezo “Reševalni pas” smo v zakonodajo uspešno implementirali šele 2017, do takrat je v zakonu pisalo “dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil” in še dandanes, navkljub vsem naporom, se nekateri akterji, katerih primarno delo je spremljanje prometne situacije in poročanje o njej, poslužujejo besed “naredite dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil,…” To je narobe in moteče, če pa je Reševalni pas jasno definiran v zakonu in bilo bi prav, da vsi skupaj uporabljamo isti terminološki izraz.«
g. Peter Lovšin, novinar časopisa Dnevnik: »Besede vsekakor imajo posebne vrste moč in zato je poimenovanje dogodkov, tudi kaznivih dejanj in prekrškov s čim bolj pravilnim izrazom zagotovo pomembno. In ravno na področju kaznivih dejanj se je terminologija v preteklosti že spreminjala. Je pa spreminjanje terminologije treba vnaprej zelo dobro premisliti, če želimo, da bi se spremenjena terminologija prijela tudi v širši javnosti.«
Kampanja – razlagalni video in izjave podpornikov
Zbrani so si ogledali tudi razlagalni video, ki je bil ustvarjen prav za podporo tej pobudi, ter izpostavili pomen komunikacije in izrazoslovja v procesu ozaveščanja o prometni varnosti. Poudarili so tudi, da podobne spremembe terminologije že dolgo zagovarjajo organizacije, kot so Road Peace, FEVR, Združeni narodi (ZN), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropski svet za varnost prometa (ETSC).
Kampanjo so s kratkimi izjavami podprli tudi drugi pomembni deležniki: Policija, Slovenska Karitas, Zavod Reševalni pas, AMZS, SIM Center.
Preizkus trka na lastni koži
Dogodek je spremljala tudi interaktivna izkušnja – udeleženci so se lahko preizkusili v simulatorju trka, ki prikazuje sile, ki delujejo na telo pri trku z nizko hitrostjo. Ta praktična izkušnja je dodatno okrepila zavedanje o nevarnostih v prometu.
Organizatorja sta ob zaključku poudarila, da je okrogla miza začetek širše kampanje, ki naj bi pripomogla k spremembam v zakonodaji, medijski praksi in splošnem družbenem dojemanju prometnih dogodkov.
