Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Evropski dan žrtev kaznivih dejanj – pravice, podpora in zaščita

anes, 22. februarja, obeležujemo Evropski dan žrtev kaznivih dejanj, ki nas opominja na pomen pravične obravnave, podpore in zaščite vseh, ki so utrpeli posledice kaznivih dejanj, vključno z žrtvami prometnih nesreč.

European Day for Victims of Crime
22. februar – Evropski dan žrtev kaznivih dejanj

Danes, 22. februarja, obeležujemo Evropski dan žrtev kaznivih dejanj, ki nas opominja na pomen pravične obravnave, podpore in zaščite vseh, ki so utrpeli posledice kaznivih dejanj, vključno z žrtvami prometnih nesreč.

V Evropski uniji so razprave o pravicah in pomoči žrtvam vodile k sprejetju Direktive EU 2012/29/EU, ki določa minimalne standarde za obravnavo žrtev in vključuje tudi njihove družinske člane. Slovenija je to direktivo v svojo zakonodajo prenesla leta 2019, kar je pomenilo pomemben prvi korak k celoviti podpori žrtev prometnih nesreč.

Prometna nesreča je vedno nepričakovana, zgodi se hipoma, ljudje nanjo nismo pripravljeni. Za vse udeležene in njihove najbližje predstavlja šok in travmatično izkušnjo. Življenjska pot se v trenutku spremeni. Ob izgubi ljubljenega nastane praznina. In nato se začnejo nepričakovani, zapleteni postopki sodstva, zdravstva, odškodnin itd., za katere številni, dokler se nesreča ne zgodi, sploh ne vedo, da obstajajo.

Določene pravice iz EU Direktive:

  • pravica do zaščite otrok žrtev v kazenskem postopku.
  • pravica žrtve do zaslišanja in do predložitve dokazov, 
  • pravica do zaščitnih ukrepov v okviru storitev poravnalne pravičnosti
  • pravica do pravne pomoči
  • pravica do povračila stroškov, ki so žrtvam nastali zaradi njihove dejavne udeležbe v kazenskem postopku
  • pravica do odločitve o plačilu odškodnine, naložene storilcu, v okviru kazenskega postopka
  • pravice žrtev s prebivališčem v drugi državi članici, zaščita žrtev in priznanje žrtev s posebnimi potrebami, 
  • pravica do zaščite otrok žrtev v kazenskem postopku.

Uresničevanje teh pravic zahteva izobraževanje in strokovno usposabljanje vseh, ki se srečujejo z žrtvami – od policije, pravosodja, sodstva do socialnih in zdravstvenih služb. Prav tako je ključno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, ki bo žrtvam omogočilo spoštljivo in učinkovito obravnavo ter celovito rehabilitacijo.

NISI SAM

Z začetkom leta 2025 smo zaključili EU projekt NISI SAM, ki se je osredotočal na zagovorništvo za ustrezno uveljavitev Direktive EU 2012/29/EU v Sloveniji. V sklopu projekta smo analizirali trenutno stanje implementacije Direktive, sodelovali z odgovornimi institucijami ter izvedli izobraževanja ter delavnice za ozaveščanje. Sedaj nadaljujemo s prizadevanji za zmanjšanje prometnih nesreč in podporo žrtvam – da glas žrtev prometnih nesreč ostane slišan in da njihova pravica do dostojanstvene obravnave postane standard v praksi.


Zavod Varna pot vam ponuja roko pomoči in podpore.

Prometna nesreča je tako za poškodovanega kot za njegove svojce in prijatelje močan stres. Življenje se v trenutku spremeni, preproste stvari postanejo zapletene, nič ni več tako, kot je bilo. Sprašujemo se, zakaj se je to zgodilo ravno nam. Doživljamo občutke, da smo sami z bolečino, da nas nihče ne razume. Lahko se pojavi jeza, tesnoba, žalost, občutki osamljenosti in izguba smisla v življenju. Biti v takšni stiski, kaj šele nadaljevati svoje življenje, je velikokrat pretežko, da bi zmogli sami.

V Zavodu Varna pot nudimo psihološko pomoč, ki temelji na kognitivno-vedenjski terapiji, izvajajo pa jo za to visoko strokovno usposobljeni psihologi.

Psihološka pomoč je namenjena vsem, ki:

  • so se v prometni nesreči poškodovali in ali pa so se v prometni nesreči poškodovali njihovi svojci,
  • so v prometni nesreči izgubili svojega bližnjega,
  • so povzročili prometno nesrečo.

Related Posts

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.