Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Razumevanje pravne države in pravil družbe, ki varujejo življenja svojih državljanov

Ali smo države znotraj EU demokratične? Imamo razvito  visoko stopnjo in standarde človekovih pravic? Kje je tu Slovenija in kje druge države EU? Po kom se zgledujemo? In kje je naša meja?

slika

Ali smo države znotraj EU demokratične? Imamo razvito  visoko stopnjo in standarde človekovih pravic? Kje je tu Slovenija in kje druge države EU? Po kom se zgledujemo? In kje je naša meja?

“Nizozemska je uvedla kamere, ki zaznavajo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo in fotografirajo kršitelje. Prva takšna kamera je bila nameščena v Haagu in poleg uporabe mobilnih telefonov spremlja tudi hitrost vozil. Te kamere, imenovane “fokusne bliskavice”, lahko zaznajo držanje mobilnih elektronskih naprav, vključno z mobilnimi telefoni. Fotografije, na katerih sistem zazna prekršek, se posredujejo Srednji sodni agenciji za izterjavo, kjer jih uradniki pregledajo in odločijo o kazni. Kamere so prenosljive in se bodo premikale po različnih lokacijah po državi. Vsak, ki ga ta kamera ujame z mobilnim telefonom v roki, lahko pričakuje kazen v višini 430 evrov. Prva kamera bo v naslednjih tednih obsežno testirana, uradno kaznovanje voznikov pa se pričakuje od aprila, ko se testno obdobje zaključi. Dodatne kamere bodo kmalu nameščene v Utrechtu in drugih mestih v severni Nizozemski, nato pa tudi na drugih lokacijah po državah.”

Vir.

Ali Nizozemska velja za demokratično in pravno državo? Ali v tej državi spoštujejo človekove pravice? Morebiti ne poznajo instituta informacijskega pooblaščenca, ali pac, njihov ali naš drugače bereta EU zakone? Vprašanj je veliko in še več, pa bom tu namenoma postavil piko. S tem vidikom učinkovite in pravne države, ki ima vzvode, kaj v državi dopušča in česa ne, komu zaupa in komu ne, prepuščam domačim pravnikom in drugi strokovni javnosti. Ker na funkciji predsednika Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč delujem na območju držav EU, pa me seveda številne pravne rešitve določenih držav spodbudijo k razmišljanju, zakaj učinkovitega in dobrega ukrep ne moremo, ne znamo ali ne želimo implementirati tudi v RS. Zgodi se, da tisti hip, ko predlog zaide v javnost, različni organi in organizacije postavijo tako znano pregovorno slovensko stališče: “Pri nas pa to tako ne gre, ker imamo bolje urejeno.”

Za kaj pravzaprav gre?

Verjetno se strinjamo, da sta naše zdravje in življenje najvišji vrednoti, ki ju je vredno sistemsko in družbeno varovati. Zato seveda nam, ki so nas najhujše posledice prometnih nesreč že zaznamovale, nikakor ni jasno, zakaj imamo pravni sistem narejen v smeri, da manjšina tistih, ki se ne drži pravil, ogroža naše zdravje in življenje in ima višjo stopnjo pravice od nas, ki se pravil držimo? Kaj nas tu postavlja v neko drugo nadstandardno razumevanje prava kot ima to urejeno npr. Nizozemska?

Ob predstavitvi letošnjih kazalnikov prometne varnosti v Sloveniji s strani AVP in Policije je predstavnik Generalne policijske uprave g. Kapun izrazil zaskrbljenost nad kadrovsko podhranjenostjo prometne policije. Ta naj bi bila najnižja do sedaj, in sicer nekaj nad 55%. Ključno za doseganje Vizije NIČ pa je poleg izobraževalnih, zakonskih, infrastrukturnih in trajnostnih ukrepov nedvomno pomembno tudi upravljanje in nadzor prometa na cestah. Tujina, tu mislim predvsem na najvarnejše države EU, je že pred desetletji ravno zaradi dokaznih procesov prava umeščala t.i. sodobne IT rešitve, ki so nadomestile policijsko prisotnost, ponudile procesni dokaz kršitve in poenostavile pravni ali finančni proces države. Uvedle so radarske sisteme, sekcijsko merjenje hitrosti, zaznavanje vožnje skozi rdečo luč, vožnjo neregistriranih vozil, neuporabo varnostnih pasov, uporabo mobilnih telefonov, itd.. Na tak način so v Italiji in Franciji v zadnjih letih rešili na tisoče življenj.

Kako so to pravno in procesno uredili ter zakaj to pri nas ne deluje, ne vem. Zagotovo pa vem, da odločevalci pri nas nedvomno in k sreči nimajo osebne izkušnje s posledico najhujših trčenj, ki jim botruje alkohol, prehitra vožnja, agresivno vedenje in ravnanje, vožnja skozi rdečo luč ali neupravičena uporaba mobilnih telefonov.

Tako se nemalokrat počutimo kot dekle iz videa, ki je zapustilo učilnico, in čakamo na učitelja prava, ki bo udaril po mizi in skoval pravno pot in rešitve, ki bodo po vzoru npr. Nizozemske varovala naša življenja na cestah.

Related Posts

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.