Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

DNEVNIK Robert Štaba: Alkohol je bolezen sistema in naroda ter seje smrt

Danes v ospredje postavljamo pomen odgovornega odnosa do alkohola v prometu. V intervjuju za Dnevnik Robert Štaba izpostavlja, da je alkohol globoka težava našega sistema in družbe, ki na cestah vsakodnevno seje smrt.

Intervju Robert Štaba Alkohol je bolezen sistema in naroda ter seje smrt_Stran_2

Danes v ospredje postavljamo pomen odgovornega odnosa do alkohola v prometu. V intervjuju Robert Štaba izpostavlja, da je alkohol globoka težava našega sistema in družbe, ki na cestah vsakodnevno seje smrt. Zavod Varna pot že vrsto let ozavešča o nevarnostih alkohola v prometu ter poudarja, da odgovornost do sebe in drugih rešuje življenja.

“Alkohol je nedvomno naša nacionalna bolezen, rana za posameznika in sistem. Seje smrt po slovenskih cestah. Ne želimo se mu odločno upreti, zato ostaja eden najpogostejših povzročiteljev najhujših prometnih nesreč. Ne strinjam se s tezo, da gre v teh primerih za nesrečo. Ta se zgodi, ko ti nekaj pade, nekaj spregledaš, nikakor pa ne takrat, ko veš, da ne smeš piti in sesti za volan, nato pa povzročiš trčenje, v katerem nekdo, praviloma nedolžna žrtev, umre ali je s poškodbo zaznamovan za vedno.”

Robert Štaba

V prispevku Robert Štaba naslavja teme:

  • Alkohol in promet: Razprava o alkoholu kot nacionalni težavi, njegovem vplivu na promet in vzroke za najhujše prometne nesreče.
  • Terminologija “nesreča”: Poudarjena je neprimernost uporabe izraza “nesreča” za dogodke, kjer so posledice zavestnega tveganja, kot je vožnja pod vplivom alkohola.
  • Preventiva in odgovornost: Potreba po spremembi družbene kulture in večji odgovornosti vseh udeležencev v prometu.
  • Podpora žrtvam: Obravnava posledic za žrtve prometnih trčenj in njihove bližnje.
  • Sistemske spremembe: Pomembnost odločne obravnave alkohola kot vzroka prometnih tragedij.

Več informacij in vpogled v celoten intervju je na voljo spodaj ali na spletni strani Dnevnik.si tukaj.


„NISI SAM” – Program zagovorništva za ustrezno pravno obravnavo žrtev s področja varne mobilnosti

Globalne organizacije, ki delujejo na področju varne mobilnosti in njenih posledic, kot so ZN, WHO, ETSC, že vrsto let namesto izraza prometna nesreča (traffic accident)  uporabljajo besedo trčenje (road traffic crash/collision). Spremembo terminologije so na pobudo organizacije Road Peace, članice FEVR,  sprejeli že vrsto let nazaj. Izraz “nesreča” je seveda lahko žaljiva za mnoge ljudi, predvsem v primerih, kjer so zaradi nevarnih in agresivnih ravnanj voznikov (alkohol, prehitra in agresivna vožnja, itd.) ljudje izgubili življenja ali bili hudo telesno poškodovani. “Primerjati padec krožnika, ki je praviloma nesreča, s trkom v katerem zaradi neodgovornega ali zelo nepremišljenega ravnanja nekdo umre ali je poškodovan, je neprimerna in žaljiva za številne svojce, bližnje, prijatelje, sodelavce in celotno družbo…,” so takrat zapisali v Road Peace. 

Samo menjava besede seveda nima nikakršnega smisla, če ne bi njena teža v vsakdanjem življenju dejansko za seboj povlekla širšega sociološkega aspekta razumevanja vzrokov, posledic, pravnega ovrednotenja obnašanj in ravnanj na cestah, sankcij, odškodnin, pravic ipd.. Smo v Sloveniji pripravljeni razumeti kaj je nesreča in kdaj to ni več? Tudi to razumevanje soblikuje t.i. kulturo sobivanja in odgovornosti na slovenskih cestah, kajne?!

Related Posts

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.