Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Ustavil na odstavnem pasu in stopil ven, vanj trčil tovornjak

Portal 24ur.com poroča o še eni nenavadni prometni nesreči na slovenski avtocesti, v kateri je 36-letnik z audijem ustavil na odstavnem pasu avtoceste in prižgal varnostne utripalke, ko je vstopal nazaj v vozilo, pa je mimo pripeljal tovornjak in trčil vanj. 36-letnik je hudo poškodovan obležal na tleh, iz bolnišnice pa so sporočili, da je njegovo življenje ogroženo.

slika-73

Portal 24ur.com poroča o še eni nenavadni prometni nesreči na slovenski avtocesti, v kateri je 36-letnik z audijem ustavil na odstavnem pasu avtoceste in prižgal varnostne utripalke, ko je vstopal nazaj v vozilo, pa je mimo pripeljal tovornjak in trčil vanj. 36-letnik je hudo poškodovan obležal na tleh, iz bolnišnice pa so sporočili, da je njegovo življenje ogroženo.

Vir.

Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-UPB2) sicer določa:

(11) Na odstavnem pasu ali odstavni niši je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitev v sili in ustavitev zaradi nudenja potrebne pomoči. Voznik vozila, ki je ustavil v sili, mora poskrbeti, da se vozilo takoj odstrani. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.

(12) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vožnja na odstavnem pasu kljub označeni robni črti dovoljena, če je to označeno s predpisano spremenljivo prometno signalizacijo.

(13) Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko vozijo in ustavijo vozila:

1. nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog,

2. izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil,

3. upravljavca cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora uporabljajo cestninski nadzorniki,

4. policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in

5. inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora.

Pri tem morajo biti vsa navedena vozila označena s predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami.

(14) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil.

(15) Pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali hoditi po njej.

(16) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:

1. policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog;

2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;

3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč;

4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter upravljavce cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor;

5. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti in hitri cesti;

6. delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske blagajnike pri opravljanju delovnih nalog;

7. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na avtocesti, pri označevanju ovire ali pomagajo pri prehodih preko cestninskih postaj ali gradbišč ter

8. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.

Policija opozarja, da je v primeru prometne nesreče na avtocesti treba označiti oziroma zavarovati, pri tem pa moramo ravnati izjemno previdno: 

“Prižgemo varnostne utripalke in postavimo varnostni trikotnik. Voznik in potniki naj si nadenejo odsevne brezrokavnike, ves čas naj bodo pozorni na lastno varnost in se čimprej umaknejo za varnostno ograjo. O nesreči naj takoj obvestijo policiste na interventno številko 113 in počakajo na prihod interventnih služb,” so opozorili na PU Novo mesto. 

V Zavodu Varna pot nudimo psihološko pomoč žrtvam prometnih nesreč, ki temelji na kognitivno-vedenjski terapiji, izvajajo pa jo za to visoko strokovno usposobljeni psihologi.

Življenje se v trenutku spremeni, preproste stvari postanejo zapletene, nič ni več tako, kot je bilo. Sprašujemo se, zakaj se je to zgodilo ravno nam. Doživljamo občutke, da smo sami z bolečino, da nas nihče ne razume. Lahko se pojavi jeza, tesnoba, žalost, občutki osamljenosti in izguba smisla v življenju. Biti v takšni stiski, kaj šele nadaljevati svoje življenje, je velikokrat pretežko, da bi zmogli sami.

VEČ O PROGRAMU SKUPAJ IZ STISKE:

Related Posts

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.