Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Robert Štaba za N1: Smo Slovenci preveč agresivni in egoistični vozniki?

Kakšna je pravzaprav naša prometna kultura? Smo Slovenci preveč agresivni in egoistični vozniki? In kaj način vožnje pove o nas samih?Na to in še več je predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, odgovarjal za n1info.si novinarki Manci Turk.

mačka-lev

Kakšna je pravzaprav naša prometna kultura? Smo Slovenci preveč agresivni in egoistični vozniki? In kaj način vožnje pove o nas samih?

Na to in še več je predsednik Zavoda Varna pot, Robert Štaba, odgovarjal za n1info.si novinarki Manci Turk.

Z vami delimo nekaj izpostavljenih misli, celoten članek Smo Slovenci preveč agresivni in egoistični vozniki? pa je dostopen na povezavi tukaj.

Slila je simbolična. (Foto: Gabe Pierce na Unsplash)
Raje smo pokroviteljski in napake vidimo le pri drugih

Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, poudarja, da si prometno kulturo brez dvoma vsakdo lahko interpretira po svoje:

“Žal ne toliko v pozitivnem in pohvalnem smislu, raje smo pokroviteljski in napake vidimo in gledamo le pri drugih. Kako zanimivo je poslušati podajanje ocen pešca o kolesarjih, kolesarja o voznikih avtomobilov, avtomobilista o pešcih in kolesarjih, poklicnih voznikov tovornjakov in avtobusov o obnašanju in ravnanju drugih udeležencev v prometu, da o novih oblikah mikromobilnosti, kot so vozniki e-skirojev, električnih koles, monokoles, e-rolk, niti ne izgubljamo besed.”

Robert Štaba
Še vedno menimo, da se nesreče dogajajo tam, drugje in tistim drugim

“Poleg tega je očitno, da ima naš svojstveni, individualni način razmišljanja in obnašanja posledice pri interpretaciji prometnih pravil, upoštevanju prometnih znakov, rdeče luči na semaforju, razumevanju fizikalnih zakonitosti pri hitrosti, uporabi varnostnih pasov, varnostne čelade. Očiten primer je neuporaba varnostne čelade pri e-skirojih. Je prevozno sredstvo z majhnimi kolesi, posebno tehniko manevriranja in toliko voznikov vozi brez ustrezne varnostne čelade. In? Samo v letu 2021 smo imeli 565 poškodovanih, od tega 316 s poškodbami glave. Pa se je kaj zaradi tega spremenilo pri tovrstnih voznikih? Bore malo, še vedno menimo, da se nesreče dogajajo tam, drugje in tistim drugim.”

Robert Štaba
Primer dobre prakse, ki se ga izplača uvoziti

Včasih so vozniki, ki so vozili po predpisih, veljali za čudake. Zdaj ko zakone upošteva vedno več ljudi, pa so agresivni čudaki postali tisti, ki se na pravila požvižgajo, pravi Štaba.

“Tu pa nastopi zelo pomemben element nadzora in upravljanja prometa. Če obstaja v družbi velika verjetnost, da te bodo ustrezni organi zaznali in sankcionirali v agresivnem obnašanju, obstaja verjetnost, da tega ne bomo pogosto počeli. Če ni tako, žal na dolgi rok odklonska ravnanja rastejo in z njimi tudi posledice, kot so umrli in poškodovani.”

Robert Štaba
Vse se začne z vzgojo doma

Štaba nadaljuje, da so upravljanje in nadzor prometa, jasna pravila, zakonodaja, hitro in učinkovito zaznavanje prekrškov ter sankcioniranje prekrškarjev nedvomno temeljni korektor varnosti cest vsake države.

“Temu sledi vprašanje, zakaj potem take razlike?” Meni, da se vse začne pri vzoru in vzgoji doma ter nadaljuje na vseh segmentih našega življenja. “Ko dozoriš, pa se mi zdi, da odgovor tiči v nas samih.”

Robert Štaba
TOLERANTNI DO ALKOHOLA

Tu so še vozniki pod vplivom alkohola, do katerih “smo kot družba tako tolerantno prijazni”, našteva Štaba. Kljub temu da jih policija letno izsledi več kot 13.000 — torej nadzor in kaznovanje delujeta — jih to še vedno ne odvrne od nevarnega početja. Povzročijo več kot 25 odstotkov najhujših prometnih nesreč in uničijo številna življenja, pravi Štaba.

ODGOVORNOST DRUG DO DRUGEGA

“Nedvomno pogrešam zavedanje odgovornosti drug do drugega. Tisto, česar ne želim, da bi drugi storili meni, ne bom storil drugemu, bi bilo učinkovito načelo med udeleženci, kajne,”

z nasvetom vsem udeležencem v prometu zaključi Štaba.

Related Posts

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.