Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Čista nula ob Svetovnem dnevu oživljanja

Svetovni-dan-ozivljanja_SIM-center_CNCV-11

Simulacijski center nas je ob prihajajočem Svetovnem dnevu oživljanja povabil k sodelovanju v projektu TRIJE KORAKI ZA USPEŠNO REŠEVANJE ŽIVLJENJ, katerega cilj je opolnomočiti otroke, mlade in javnost za 3 osnovne korake s katerimi lahko rešujemo življenja:

  • Varno pristopimo
  • Zaustavimo krvavitev
  • Pokličemo 112

Učenci OŠ Riharda Jakopiča so na zanimiv in interaktiven način spoznavali tehnike reševanja, na poligonu pa so s pomočjo očal, ki simulirajo alkoholiziranost, spoznavali pasti pri vožnji pod vplivom alkohola. Zavedanje, da več kot 30% najhujših pormetnih nesreč še vedno povzročijo alkohol in prepovedane substance jim je postalo še kako razumljivo.

Za mimoidoče pa smo v okviru aktivnosti svetovnega dne oživljanja oizvedli anketo o nudenju prve pomoči v primeru nesreč:

  • 52% anketiranih meni, da pri opravljanju prve pomoči ob pridobivanju vozniškega dovoljenja niso dobili dovolj znanj za nudenje prve pomoči
  • 65% anketiranih sodi, da Slovenci ne nudimo prve pomoči v zadostni meri zaradi strahu pred tožbo ponesrečenca ali svojcev
  • 98% anketiranim se zdi projekt Trije koraki za uspešno reševanje življenj smiseln pri izobraževanju otrok in laične populacije
  • 98% anektiranih smatra, da Slovenija potrebuje namenski reševalni helikopter nujne medicinske pomoči

Hvala učencem, učiteljem in ravnateljici OŠ Riharda Jakopiča ter SIM centru za uspešno in navdihujoče sodelovanje! Prispevajte svoj delež k uresničevanju Vizije NIČ. Vsak od nas šteje.


Več o projektu TRIJE KORAKI ZA USPEŠNO REŠEVANJE ŽIVLJENJ:

Strokovnjaki ugotavljamo, da je znanje iz prve pomoči še vedno prenizko: delež zunaj bolnišničnih srčnih zastojev, pri katerih očividci začnejo z oživljanjem je v povprečju samo 58%.

Pomembno vlogo pri zavarovanju kraja nezgode in nudenju prve pomoči imajo očividci, ki prvi prispejo na kraj nezgode. Mnogo smrti zaradi poškodbe bi lahko preprečili, če bi laiki pričeli s takojšnjim nudenjem prve pomoči. Na tak način bi se dalo preprečiti do 39% smrti poškodovancev še pred prihodom v bolnišnico.

Skozi leta izvajanja programa psihosocialne pomoči »Skupaj iz stiske«, kjer je v zadnjih 15 letih sodelovalo 5983 oseb, ki so jih prometne nesreče zaznamovale z najhujšimi posledicami (smrt ali hujša telesna poškodba bližnjega) ugotavljamo, da je na kraju prometne nesreče s strani mimoidočih, ostalih udeležencev v prometu nudenje prve pomoči prej izjema kot pravilo. Pri iskanju odgovorov zakaj je temu tako je največ ljudi odgovorilo:

  • Ljudje se bojijo nuditi prvo pomoč zaradi nestrokovnosti in občutka nekompetentnosti;
  • V ljudeh je ustvarjena splošna fama »da bi sicer nudili prvo pomoč pa obstaja strah, da jih ponesrečeni ali svojci zaradi nepravilne PP kasneje tožili.«
  • Ljudje zaupajo v hitri prihod reševalcev oz. pričakujejo da za to poskrbijo urgentne službe ali strokovno kvalificirani posamezniki ki so morebiti na kraju nesreče.   

Realnost vsakdanjega življenja na slovenskih cestah je, da imamo pri 1.2 mio. voznikih vsi opravljen izpit prve pomoči, ki je osnova za pridobitev vozniškega dovoljenja. Izhajajoč iz navedenega bi zgoraj navedeni podatki lahko ali morali izkazovati višjo stopnjo soodgovornosti do ponesrečencev pa žal temu ni tako.

Glede na navedeno, smo si skupaj s SIM centrom Ljubljana zastavili preprosto vprašanje:

Kaj lahko mi skupaj naredimo, da se % nudenja prve pomoči poviša in kaj so tisti preprosti koraki na kraju nesreč, ki bi ponesrečenim lahko rešili življenje ali reševalcem omogočili kvalitetnejšo podporo in reševanje?

Odgovor stroke: Opolnomočimo otroke, mlade in javnost za 3 osnovne korake s katerimi lahko rešujemo življenja:

  1. Varno pristopimo
  2. Zaustavimo krvavitev
  3. Pokličemo 112

Torej? Znamo. Zmoremo. Bomo. Za življenje gre.

Aktivnost nedvomno predstavlja konkreten prispevek k zmanjševanju najhujših posledic prometnih nesreč in s tem tudi udejanjanju ciljev programa Živimo Vizijo NIČ.


Več o projektu ČISTA NULA, ČISTA VEST:

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.