Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

EU ocena varnosti cest – poziv političnim strankam in medijem

EU ocena varnosti cest - poziv političnim strankam in medijem

POZIV POLITIČNIM STRANKAM

OBVESTILO MEDIJEM

Datum: 30. marec 2022

Ocena varnosti cest EU v letu 2021 ter v času pred/po Covid obdobju 2019-2021 – Slovenija z najvišjim porastom na dnu lestvice – izziv in poziv političnim strankam pri pripravi novega nacionalnega programa varnosti cest za obdobje 2023-2032

Te dni je Evropska komisija podala oceno varnosti cest po državah EU v letu 2021, kot tudi za   obdobje pred in po COVID ukrepih za obdobje 2019-2021. Rezultati izkazujejo nazadovanje Slovenije v zadnjem obdobju 3 let.

Vir: https://transport.ec.europa.eu/2021-road-safety-statistics-what-behind-figures_en

Ugotovitve:

  • V primerjalnem obdobju EU držav 2019-2021(pred/po Covid obdobje) je Slovenija zabeležila najvišji negativni porast posledic in pristala na dnu lestvice;
  • Na podlagi statističnih kazalcev  EU iz leta 2021, smo se oddaljili od EU povprečja in iz 3 razreda držav po varnosti,  v preteklem obdobju nazadovali v 4 razred (od 5). Vir:ETSC;
  • V letu 2021 smo dosegli največji negativni odklon najhujših posledic v desetletju, ki ga predvideva cilj ReNPVCP 2013-2022. (grafa spodaj;  vir: statistični podatki Policija, AVP);
  • Leto 2020 je zgodovinsko in statistično izkazalo najnižje posledice hudih prometnih nesreč, nedvomno tudi zaradi vpliva omejitvenih ukrepov gibanja zaradi pandemije Covid 19, vendar pri smrtnih posledicah »zgolj« ujelo cilj ReNPVCP 2013-2022.

Javno vprašanje in poziv političnim strankam:

Ali in zakaj ne z/moremo postati stabilna država z višjo stopnjo varnosti cest?

O varnosti ali nevarnosti slovenskih cest se nemalokrat pogovorno razpravlja in rado podaja ocene po ključu »kolikor Slovencev toliko mnenj«. Na področju varnosti otrok na cestah sodi Slovenija v sklop varnejših držav EU. Vendar, ko v družbi in upravljanju področja varne mobilnosti preskočimo krog otrok in mladih, pa kot družba in z njo odgovorni politiki, zanemarijo stroko, merljive in učinkovite ukrepe, primere dobrih praks držav EU, razpršijo soodgovornost in nas tako »ohranjajo« v družbi manj varnih držav EU. Varna mobilnost in z njo Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (ReNPVCP13-22), sodi v resor ministrstva za infrastrukturo, ki pa, glede na prakso in razpršenost interdisciplinarnega področja samo ne more in očitno ne zmore narediti bistvenega koraka naprej, če pri tem ni zadostne politične volje in podpore v resorjih, ki imajo pomembno vlogo v družbi na tem področju. To dokazujejo tudi rezultati iz zgornjih tabel. Praksa je pokazala, da četudi je določena politična opcija podpirala strokovne in merljive ukrepe, pa je pristojni minister na drugem resorju, (lahko tudi ob podpori neustvarjalnih in nemotiviranih uradnikov),  ki je pripadal drugi politični opciji, s svojo interpretacijo ali predlogom žal ukrep izničil. Tovrstni manevri so vzdržni in možni le v državah, katerih nacionalni programi varnosti cest nimajo merljivih ukrepov po posameznih resorjih. Brez merljivih ukrepov ni odgovornosti in brez odgovornosti ni pravno formalnih posledic za nedoseganje ciljev. Očitno je, da tovrstno stanje ustreza določenim interesnim skupinam, vendar slednji zagotovo ne poznajo ali razumejo sporočilnosti 4 minutnega videa Vizije NIČ. V pomembnosti drugih prioritet in obilici dela, si morebiti le stežka ta čas tudi vzamejo. Poskušajte vi!

Zavedanje ali misel, da se najhujše posledice prometnih nesreč dogajajo zgolj in samo drugim ali tistim tam, ne pa tudi nam, je še kako zmotno. V tako majhni in mladi državi, kjer vsak od nas s svojim znanjem, talenti, vlogo in poslanstvom še kako šteje, bi odgovorni lahko narediti veliko več in nas pripeljati med stabilne in najvarnejše države EU.

Iz pozitivno naravnanega razumevanja »demokracije« sledi naš poziv vam, ki boste v naslednjem mandatu sestavili vlado, da se v svojem programu in zavezi opredelite do naslednjih izzivov in jih nam ali javnosti tudi predstavite:

Sloveniji se v letošnjem letu izteče Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (ReNPVCP13-22),  ali boste v pripravi novega,  za obdobje 2023-2032, podprli naslednje predloge, DA, NE oziroma KATERE PODPIRATE VI? 

  1. Zmanjšanje števila umrlih in hudo telesno poškodovanih za 50% do 2030 in udejanjanje Vizije NIČ do 2050 kot  izhodiščni cilji.
  2. Slovenija bo v 5-ih letih postala stabilna in ena izmed najvarnejših držav EU (1-2 razred ETSC).
  3. Nič mrtvih otrok do 15 leta, nič mrtvih v naseljih do leta 2030.
  4. Merljivi ukrepi, uvedba kazalnikov uspešnosti ukrepov državnih organov, nagrade/pozitivne spodbude ter odgovornost za ne/doseganje ciljev  posameznih ministrstev, državnih organov in organizacij, odgovornost za doseganje ciljev na najvišji politični ravni.
  5. Umestitev  7-ih  tematskih sklopov po vzoru uspešnih držav EU:vseživljenjsko izobraževanje varne/trajnostne mobilnosti, zakonodaja in nadzor nad prometnimi pravili, varna infrastruktura, varna vozila, moderne tehnologije, ranljivi udeleženci, reševalne službe in podpora žrtvam prometnih nesreč.
  6. Učinkoviti ukrepi za odpravo najpogostejših vzrokov prometnih nesreč, analiza vseh najhujših (smrt, hude telesne poškodbe) prometnih nesreč s strani infrastrukturne, prometne, zdravstvene, psihološke, socialne stroke in predlogi za odpravo realnih vzrokov (primer Skandinavije, NL, VB…).
  7. Alkohol in prepovedane droge kot vzrok nastanka prometnih nesreč z učinkovitimi in merljivimi ukrepi, prepoznanimi v državah EU, zmanjšati na >5%.
  8. Alkohol in prepovedane droge postanejo primarni vzrok prometnih nesreč in ne zgolj sekundarni.
  9. Dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog iz 13.560 € na 130.000€.
  10. Sistematična in učinkovita pravna ureditev kaznovalne politike od prekrška do kaznivih dejanj, z modernimi pristopi penologije.
  11. Stopnja alkohola 0.0 za vse voznike; ne samo mlade in profesionalne voznike.
  12. Moderni zdravniški in psihološki pristopi za podaljšanje in prilagoditve za trajnostno sodelovanje starejših v mobilnosti.
  13. Uvedba helikopterske NMP in zmanjševanje odzivnega časa intervencijskih služb.
  14. Zdravniška in psihološka podpora žrtvam prometnih nesreč.
  15. Sistematično odpravljanje črnih odsekov ali točk ter umestitev državnega cestnega omrežja na standard varnosti 3 zvezdic, avtoceste 4 zvezdice  po kriteriju EuroRAP  do leta 2032.
  16. Nadzor in kontrola hitrosti (sekcijsko merjenje hitrosti AC, radarski sistemi na nevarnih in kritičnih odsekih) na državnem cestnem omrežju in vstopu v vsako naselje.
  17. Uvajanje IT nadzora kršitev (vožnja v rdečo luč, uporaba mobilnih naprav in drugih distraktorjev…).
  18. Stimuliranje in nagrajevanje lokalnih skupnosti, ki aktivno znižujejo najhujše posledice prometnih nesreč in udejanjajo cilje Vizije NIČ – letni izbor 3 najboljših občin z denarno nagrado.
  19. Umestitev območij umirjenega prometa, con 30, v okolici vrtcev, šol, spalnih sosesk v vsaki  lokalni skupnosti.
  20. Trajnostna in sistemska naravnanost izobraževalnih vsebin trajnostne in varne mobilnosti državnih organov, nevladnih organizacij v vsaki izobraževalni instituciji (vrtec, OŠ, srednja šola, fakulteta).
  21. Drugo – vaši predlogi.

Za podporo, povratno informacijo, izraženo mnenje in umestitev vsebin v vaš politični program, ki bodo kasneje pripomogle k bistvenemu napredku Slovenije na področju varne in trajnostne mobilnosti, se vsakemu posebej, v imenu vseh, ki so nas najhujše posledice prometnih nesreč zaznamovale, iskreno zahvaljujemo. Želimo vam veliko uspehov in vse dobro.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 051 315 141 (Robert Štaba, predsednik) ali na e-naslovu info@varna-pot.si in/ali telefonski številki 05 99 55 022 (Kaja Kobal, projektna vodja).

S spoštovanjem,

Robert Štaba

Zavod Varna pot

Predsednik

Povezave:

Naši ambasadorji dajejo nemim statistikam ime in priimek

Nemim statistikam dajemo odgovornost