Pridružujemo se akciji Agencije za varnost prometa #VarnoVJesenInZimo brez alkohola v prometu!
Alkohol – botruje najhujšim posledicam na slovenskih cestah – izberimo boljšo in pravo odločitev….ta je, da vozimo zgolj in samo trezni, če dvomimo ali smo, naj dvom razblini tisti voznik, ki ni pil alkohola. Zelo preprosto, učinkovito. Odstopimo ključe svojega vozila treznemu, organiziramo si povratni prevoz, taxi, avtobus, veliko je možnosti in vse so boljše od vztrajanja, da sami vozimo takrat, ko vemo, da smo pili alkohola.
Alkohol, ki je v pijačah, je etilni alkohol (etanol) in je odgovoren za učinke alkoholnih pijač. Zavira delovanje osrednjega živčevja, spremeni zaznavanje, doživljanje in vedenje posameznika ter lahko povzroča zasvojenost. Alkohol zavira delovanje vseh človeških funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu, ob čemer je dovolj, da voznik v kritični situaciji odpove.
Več o tem, kako zaužitje alkohola vpliva na človeka med vožnjo na spodnji povezavi:
——————————————————————————————————————–
NAJAVA AVP:
(Ljubljana, 5. november 2021) Danes se prične druga letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki bo potekala do 14. novembra 2021. Akcijo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo in nevladnimi organizacijami. Zloraba alkohola je do 15. oktobra letos botrovala 1.104 prometnim nesrečam, 546 telesnim poškodbam in 25 smrtnim žrtvam. V prvih petih mesecih letošnjega leta (1. 1. – 31. 5.) je zaradi vinjenih povzročiteljev umrlo 7 oseb, v naslednjih štirih mesecih in pol (1. 6. -15. 10.) pa kar 18. Povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos zanaša 1,42 promila, lani pa 1,40 promila. Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški, izstopajo povzročitelji od 25-34 in od 45-54 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles. Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (13 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (9 umrlih). Slovenci in Slovenke smo po porabi alkohola še vedno visoko nad evropskim povprečjem. Na leto prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju popije 11 litrov čistega alkohola. Letos sta dve smrtni žrtvi v prometu povzročila tudi vinjena mladostnika v starosti 15-17 let. Agencija za varnost prometa in Policija znova opozarjata, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta. Neodgovorno in nepremišljeno vedenje zaradi pitja alkohola prinaša težke posledice. Alkohol ni »kriv« za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan in nesrečo povzroči. Vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu. V tem času poteka tudi tradicionalna akcija Slovenija piha 0,0, ki se zaključi 27. novembra s tradicionalnim koncertom Policijskega orkestra z gostom Tilnom Artačem.
Pričakujte povečan nadzor Policije
Policisti bodo v času nacionalne preventivne akcije izvajali nadzor nad psihofizičnim stanjem udeležencev v cestnem prometu. Nadzor je usmerjen v preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Poleg tega bo vsaka policijska uprava glede na problematiko na svojem območju izvedla vsaj en poostren nadzor, v katerem bo sodelovalo večje število patrulj, ki bodo opravile preizkus alkoholiziranosti z vsakim udeležencem, ki bo pripeljal mimo. Policija bo v okviru opisanih aktivnosti sodelovala tudi v projektu Ministrstva za zdravje Slovenija piha 0,0. Policisti bodo vsakemu udeležencu cestnega prometa, ki bo napihal 0,0, podelili preventivni letak, ki bo hkrati tudi vstopnica za koncert Policijskega orkestra.
Alkohol v prometu v obdobju 1. 1. – 15. 10. 2021
Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev je letos do 15. oktobra zabeleženih 1.104 prometnih nesreč
oz. 5 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih
nesreč s telesno poškodbo in smrtjo je enako lanskemu in znaša 456.
Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran
udeleženec, do sredine oktobra umrlo 25 (26) udeležencev
oz. 4 % manj kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je
bilo 84 udeležencev (-22 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 462
udeležencev (-11 %). Izračun na podlagi podatkov iz let 2019 in
2020 kaže, da vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo prometno
nesrečo s smrtnim izidom povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu.
Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so
povzročili 54 prometnih nesreč (lani 52). Povzročili so 7 smrtnih
prometnih nesreč, enako kot lani. Zaradi prepovedanih drog je bilo
odrejenih 1.057 (1.359) strokovnih pregledov za droge od katerih je bilo
161 (220) pozitivnih. Agencija za varnost prometa bo v novembru
Policiji predala 1.000 hitrih testov za droge.
Alkohol, hitrost in nepravilna stran/smer vožnje so usodna kombinacija
Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih prednjačita neprilagojena hitrost (13 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (9 umrlih). Zaradi teh dveh vzrokov je bilo zabeleženih kar 88 % vseh smrtnih žrtev (22 umrlih) prometnih nesreč zaradi alkoholiziranega povzročitelja.
Največ vinjenih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil
Od skupaj 25 preminulih, so vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil povzročili skupaj 23 smrtnih prometnih nesreč, oziroma kar 92 %. 13 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih vozil, 10 pa vozniki enoslednih motornih vozil (7 motorno kolo, 3 moped). Eno smrtno prometno nesrečo je povzročil voznik tovornega vozila in eno voznik traktorja.
Skoraj tretjina vinjenih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč z vozniškim stažem nad 31 let
Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 7 oseb, do 3 leta – 1 oseba, od 3 do vključno 5 let – 2 osebi, od 6 do vključno 10 let – 2 osebi, od 11 do vključno 20 let – 3 osebe, od 21 do vključno 30 let – 2 osebi in od 31 let naprej – 8 oseb. Najmlajši alkoholizirani povzročitelj smrtne prometne nesreče je imel 15, najstarejši pa 80 let. Med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,36 promila. Neslavni “rekorder” med njimi je imel 3,14 promila, voznik osebnega avtomobila v starosti 57 let.
Smrtnih žrtev največ v podravski in osrednjeslovenski statistični regiji
Agencija je podrobneje primerjala podatke o prometnih nesrečah, povzročenih zaradi alkohola v 12 statističnih regijah, na katere je razdeljena Slovenija. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, negativno izstopajo posavska s statistično 6,88 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, jugovzhodna Slovenija s statistično 6,53 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, obalno-kraška s statistično 6,43 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev in savinjska statistična regija s statistično 6,2 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev. Po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom prednjačita podravska (6 umrlih) in osrednjeslovenska (5 umrlih) statistična regija. Najnižje število, statistično 2,83 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev so zabeležili v koroški statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz primorsko-notranjske, jugovzhodne Slovenije in zasavske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.
Aktivnosti* Agencije za varnost prometa v novembru:
· Kampanja za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola »Kol’kor kapljic, tolk’ nesreč«.
· 53 občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
bo v terenskih akcijah razdelilo 6.300 brošur Varno brez alkohola,
razobesili bodo 850 plakatov in razdelili 500 alkotesterjev.
· Nova brošura Varno brez alkohola, ki jo bodo razdeljevali na dogodkih in v digitalni obliki z njeno vsebino ozaveščali javnost preko spletnih medijev.
· 5. 11. v Celju, 11. 11. v Novem mestu in 12. 11. v Mariboru Agencija s preventivnimi dogodki z napravami in poligonom
za preizkus očal, ki simulirajo različne stopnje alkoholiziranosti
ozavešča splošno javnost o tveganjih udeležbe v prometu pod vplivom
alkohola in razdeljuje alkotesterje.
· 10. 11. in 24. 11. Delavnice Vozimo pametno za srednješolce (SŠ DOMŽALE).
· 16. 11. aktivno sodelovanje na okrogli mizi projekta SOPA.
· Z Zavodom Vozim bomo aktivno sodelovali na dogodkih: 5. 11. v
Idriji herojske delavnice za srednješolce, 10. 11. v Brežicah in 19. 11.
v Slovenskih Konjicah nočne vožnje Heroji furajo v pižamah, 26. 11. na
Jesenicah delavnica Vozim, vendar ne hodim.
*Vse aktivnosti bodo izvedene skladno s priporočili NIJZ in glede na epidemiološko situacijo v državi.
Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu
Policija in Agencija za varnost prometa svetujeta, da so udeleženci cestnega prometa v prihajajočih mesecih strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila. Preverijo naj dela na cesti, morebitne zastoje in uporabijo poti, kjer promet ni tako gost. Če pa vozniki vseeno naletijo na zastoje, naj upoštevajo cestno-prometno signalizacijo in navodila policistov. Vselej naj bodo še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti. Policija in Agencija za varnost prometa vsem udeležencem v prometu želita varno pot in da bi na vsak cilj prišli srečno.
Vir: AVP.