Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Na gorenjski avtocesti kar tri nesreče zapored, pri vseh vzrok prehitra vožnja

hitrost2

Hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč v Sloveniji in v EU. Eno tretjino vseh prometnih nesreč s smrtnih izidom povzroči prevelika in neprilagojena hitrost. Ste vedeli? Če bi povprečno hitrost na vseh cestah v EU zmanjšali le za 1 km / h, bi lahko vsako leto rešiti 2.100 življenj (vir: European Transport Safety Council).

Problematika neprilagojene hitrosti je ena glavnih tem tudi na naših delavnicah za učence zadnje triade in srednješolce 5xSTOP je KUL in zv0zi:


Spletni medij 24ur.com poroča:

“Malo po 4. uri zjutraj se je na gorenjski avtocesti med priključkoma Brnik in Vodice zgodila prometna nesreča. Cesta je bila do okoli 6. ure zaprta, nato je promet stekel po odstavnem pasu. Naknadno nam je Bojan Kos s PU Kranj sporočil, da sta se na omenjenem odseku zgodili še dve nesreči – ena ob 5.55 pred izvozom Brnik v smeri Ljubljane, druga pa ob 6.30 za tem izvozom. Vse jutro so nastajali zastoji, dolgi tudi do 15 kilometrov, je poročal prometno-informacijski center. Promet na gorenjski avtocesti med Kranjem in Ljubljano zdaj že poteka brez večjih posebnosti.

Kot je pojasnil Tomaž Tomaževic s Policijske uprave (PU) Ljubljana sta v prvi nesreči med priključkoma Brnik in Vodice trčili dve tovorni vozili. Dodal je, da je bil vzrok nesreče neprilagojena hitrost. Sopotnica v enem od vozil je bila lažje poškodovana. 

Uprava RS za zaščito in reševanje pa poroča, da se je nesreča zgodila ob 4.10, in sicer približno kilometer pred izvozom Vodice. “Kombinirano vozilo s prikolico, na kateri je bilo osebno vozilo, je trčilo v odbojno ograjo in obstalo na voznem in prehitevalnem pasu. V prikolico je nato trčilo drugo kombinirano vozilo, pri tem pa je osebno vozilo na prikolici vrglo iz prikolice,” so zapisali. Gasilci GB Ljubljana so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorje na vozilih in z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine. Reševalci pa so poškodovano osebo prepeljali v UKC Ljubljana, še poroča uprava.

Približno dve uri je bila avtocesta v smeri Ljubljane popolnoma zaprta, nato je promet stekel po odstavnem pasu. Posledice nesreče so okoli pol sedme ure zjutraj odstranili, je javil prometno-informacijski center.

A medtem nas je Bojan Kos s PU Kranj obvestil, da na gorenjski avtocesti policisti obravnavajo še dve prometni nesreči. “Ena se je ob 5.55 zgodila pred izvozom Brnik v smeri Ljubljane, druga pa ob 6.30 za tem izvozom. V obeh nesrečah gre po prvih podatkih za materialno škodo,” je dejal Kos. Promet je bil na omenjenem odseku oviran do okoli osme ure zjutraj. “Pozivamo k prilagojeni hitrosti vožnje in ustrezni varnostni razdalji,” so še zapisali kranjski policisti.

Kasneje je Kos sporočil več podrobnosti o omenjenih nesrečah. “Ob 5.55 sta na gorenjski avtocesti pri Brniku trčila dva osebna avtomobila. Nastala je materialna škoda. Razlog za nesrečo je neprilagojena hitrost,” je povedal in dodal: “Ob 6.30 pa se je okoli 200 metrov naprej zgodila še druga prometna nesreča, tokrat z udeležbo treh vozil. Zaradi neprilagojene hitrosti je voznik trčil v stoječ avtomobil, ki ga je odbilo v še drugega udeleženca. Nastala je materialna škoda.” 

Kot je še dejal Kos, je bilo v obeh primerih vozišče mokro in spolzko. 

Ob 6.50 so prometno nesrečo sicer obravnavali še policisti v Škofji Loki. “Voznica je z osebnim avtomobilom izsilila prednost motoristu, ki je po podatkih policije lažje poškodovan. Pozivamo k previdnosti, prilagojeni hitrosti vožnje in ustrezni varnostni razdalji. Kadar je cesta mokra, mora biti razdalja med vozili večja, ker je daljša tudi zavorna pot,” je izpostavil predstavnik PU Kranj. V zastoju in ob nesreči na avtocesti pa ustvarite reševalni pas, še opozarjajo kranjski policisti.

Na štajerski avtocesti pa je zaradi nesreče zaprt prehitevalni pas med Lukovico in Krtino proti Ljubljani. Tudi tam je nastal krajši zastoj.

“Promet je zaradi jutranje prometne konice povečan na cestah, ki vodijo v mestna središča ter na mestnih obvoznicah. Gneče in zastoji nastajajo predvsem na cestah, ki vodijo proti Ljubljani,” še poroča portal Promet.si.”

Vir.

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.