Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Mnenje ZVP o “povratnikih”, ki jih vedno znova zalotijo pri hujših prometnih prekrških v izdaji Dnevnika

dnevnik 14122020

V včerajšnji izdaji Dnevnika smo izrazili mnenje o “povratnikih” – tistih, ki jih vedno znova zalotijo pri hujših prometnih prekrških.

“Vsakič, ko ugotovimo, da so državni organi izpolnili svojo delovno obvezo in poslanstvo, v vsakdanjem življenju pa ne pride do epiloga, ki bi bil učinkovit in bi v svojem bistvenem delu preprečil ponovitvena dejanja, predvsem na cestah, kjer zdravje in življenje vsakega nedolžnega udeleženca šteje,  lahko praviloma pomeni: da nekdo od organov morebiti le ni naredil vsega, da nimamo ustreznega sodelovanja in povezave med navedenimi organi ali pa je v zakonodaji vrzel, ki bi jo morali odpraviti, zamenjati, nadgraditi. Praviloma zelo preprosto, v praksi pa ugotavljamo, da obstaja nezanemarljivo visoko število povratnikov, ki očitno predstavljajo sistemsko “izjemo”, nad katero bi se  pristojni morali zamisliti in odreagirati. Iz prakse pa danes že vemo, da temu nemudoma sledi vprašanje, kdo pa je tisti pristojen. če pa vsi naredimo vse? Interdisciplinarnost in povezovanje med seboj, Slovencem že pregovorno dela preglavice. Vseeno, pa bi predlagal, ker gre za področje varnosti cestnega prometa, da morebiti Agencija za varnost prometa ali Ministrstvo za infrastrukturo ustanovi komisijo, kjer se iz različnih operativnih služb policije, inšpekcije, zdravstva, Fursa, sodstva itd. lotijo pregleda posameznih primerov in določijo konkretne rešitve, na podlagi ugotovitev pa po potrebi predlagajo določene popravke zakonodaje. Lep primer dobre prakse in učinkovitosti skupnega dela različnih državnih organov so bila koruptivna dejanja na področju vozniških dovoljenj, izpitnih pol, treningov varne vožnje, tehničnih pregledov ipd. Torej, izziv je, še nekaj volje, pa bo rešitev tudi za tovrstne voznike, ki jim lastno zdravje in življenje iz različnih vzrokov očitno ne pomeni več veliko, pomenijo pa naša nam, zato naj velja ta pobuda in apel pristojnim. Tudi to je konkreten in pomemben prispevek strokovnjakov in politikov  k Viziji NIČ.”

Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot

Povezava do članka – tukaj.

Časopis Dnevnik, 14. 12. 2020

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.