Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

(INTERVJU) Anja Žurga, psihologinja z umetniško žilico za izdelavo unikatnih voščilnic

voščilnice

Vam je katera od voščilnic všeč? Če ja, potem le preberite pogovor z Anjo. Vsekakor pa to pomeni, da ima poleg mene in najbrž še nešteto drugih še enega oboževalca več. No, mislil sem oboževalca njenih unikatnih izdelkov, da smo bolj precizni.

Sicer pa, tisti, ki nas spremljate že leta, prav imate, gre za Anjo Žurga, psihologinjo. Že v času študija je bila ena naših najprepoznavnejših moderatork, kasneje pa programska vodja preventivno-izobraževalnih programov zavoda.

Ne glede na dejstvo, da jo je življenjska pot in profesionalno delo poklicalo v naše čudovito Prekmurje je še vedno tista naša Anja, še morebiti z druge plati, ki je niste spoznali, mi pa jo želimo osvetliti tudi vam.


Anja, prepričan sem, da se je katero oko že zagledalo v tvoje izdelke, pa če začnem malce nerodno, kako se imenuje ta tvoj hobi in kje si prišla z njim v stik? 

Moj hobi je zadnjih 8 let izdelovanje voščilnic in drugih izdelkov iz papirja. Od nekdaj sem rada ustvarjala. Začelo se je s šivanjem oblekic za barbie punčke, do pletenja zapestnic, slikanja na svilo, risanja, izdelave nakita, obeskov iz filca itd. Dokler nisem odkrila Pinteresta in na njem nešteto novih idej. In preko teh idej in spoznavanja vseh možnostih, ki jih ponuja papir, sem se leta 2012 izključno posvetila izdelavi voščilnic in drugih izdelkov iz papirja.

Se mi zdi, da za izdelavo potrebuješ veliko časa, talenta, posebnih materialov? 

Zelo odvisno od tega, kakšen stil želiš prikazati in v kakšni obliki. Sama imam rada dodelane, večplastne voščilnice ali 3D voščilnice, ki so povrhu še personalizirane. Pri izdelavi namreč upoštevam lastnosti prejemnika, njegove priljubljene barve, hobije, njegov poklic ipd. In včasih potrebujem dan ali dva, da se v glavi izoblikuje ideja. Šele nato pa se usedem in potem ponavadi v nekaj urah dokončam izdelek. Zdaj sem pri izdelavi in oblikovanju idej že veliko hitrejša kot včasih J. Zelo pa mi pomagajo tudi posebni pripomočki za oblikovanje in rezanje papirja, ki se jih je v 8 letih nabralo za celo delavnico 🙂

Komu pa namenjaš te voščilnice, zgolj zase, bližnje, druge?

Najprej sem seveda delala zase. Da sem se učila novih spretnosti in predvsem za sprostitev in odklop od vsakodnevnih izzivov. Nato sem začela izdelovati za moje bližnje, prijatelje, sorodnike in ljudi, ki so mi blizu in jim tudi s tako »papirnato« pozornostjo želim polepšati dan, praznovanje ali se jim preprosto zahvaliti. Seveda pa je šlo to potem od ust do ust in tako se je moj krog naročnikov v teh letih precej razširil. Med njimi so tisti, ki cenijo unikatne izdelke ter vložen trud in želijo podariti nekaj posebnega, personaliziranega.

Zadnja leta sicer po naročilu izdelujem manj, saj mi poleg redne službe ne ostane več toliko časa za hobi. Obenem pa niti ne želim, da moj hobi postane »biznis«. Ker potem to ne bo več hobi in sprostitev, ampak zgolj izpolnjevanje naročil in lovljenje rokov. Tega pa ne želim. Menim, da je za vsakega človeka dobro, da ima vsaj en hobi. Nekaj, kar rad počne v svojem prostem času in s čimer se vsaj malo odklopi od vsakodnevnega vrveža. Če pa se preko tega še izraža in lahko opazuje svoj napredek, pa še toliko bolje. Ampak v prvi vrsti zase in šele nato za druge.

No, sam sem te opazoval pri izdelavi novoletnih voščilnic, hm, lepo izgleda vendar pa je to res filigransko delo. Ali lahko kdo naroči pri tebi kak tak izdelek in kje?

Z veliko vaje tudi prsti postanejo zelo spretni J Svoje izdelke objavljam na svojem blogu Ideje od A do Ž in na Facebook strani Voščilnice od A do Ž. Tam me lahko tudi pocukate za rokav, v kolikor bi želeli kak personaliziran izdelek.

V otroštvu si bila obdana z naravo, domačimi živalmi, kdaj je torej hobije v naravi zamenjala izdelava voščilnic, slik …?

Hm, to je dobro vprašanje. Delo na kmetiji sta kot hobi bolj dojemala moja starša. Če sem iskrena, smo kmetijo otroci vedno doživljali kot delo, torej nekaj, kar moramo početi, namesto tistega, kar bi hoteli početi J Zdaj sicer delo na kmetiji dojemam drugače. Čutim pa, da je okolje, v katerem sem odraščala in tudi to, da imamo doma kmetijo, pomembno povezano z mojo ustvarjalnostjo. Nikoli nismo živeli v velikem razkošju, zato so bili moji starši toliko bolj iznajdljivi in spretni. Moj ati je avtomehanik, tako da sem morda po njem podedovala spretne roke J Moja mami pa je prav tako izredno iznajdljiva in spretna. Nikoli ne bom pozabila, kakšno veselje je bilo, ko sva s sestro v otroštvu za Miklavža dobili kavč in fotelje za najini barbie punčki. Vse to so iz blaga, kartona in selotejpa naredile spretne roke moje mami. In to, da odraščaš v okolju in z ljudmi, ki te učijo, da lahko marsikaj narediš sam, privede do tega, da tudi sam, seveda preko poskusov in napak, razviješ spretne prste in prepričanje, da pa le ni potrebno vsega kupit v trgovini. Odraščanje v naravi pa predstavlja svojevrsten navdih. Pogled skozi okno delavnice na travnik in gozd je vedno vir inspiracije. In verjetno tudi zato najraje izdelujem voščilnice z motivi iz narave.


Pogovor je vodil Robert Štaba.