Veliko je bilo že napisanega o ravnanju, navadah, priporočilih in nasvetih voznikom v primerih prometnih nesreč, delovišč, zastojev ipd. Nemalokrat pa dodatne zastoje, nemoč posredovanja intervencijskih služb povzročamo sami. Nemalokrat se radi obnašamo, kot da smo sami na celotnem voznem pasu, do potankosti želimo videti in se lastno prepričati kaj in zakaj se dogaja neka zapora, se po potrebi celo malce ustaviti, da potešimo svojo radovednost in zvedavost. In ni nič nenavadno, če jezi, zaradi mnenja “kako bi bilo lahko bolje” in “koliko smo čakali”, po nepotrebnem sledi divja vožnja naprej. Niti ni pomembno ali se v tem prepoznamo ne, saj opisano vedno počnejo le “drugi-oni tam”, mi ne. S posledicami “onih-tam”, pa se prej ali kasneje srečamo pri nas.
Da bi bilo tovrstnih “srečevanj” vse manj, pa pohvala Darsu za celovito ter pravočasno informacijo in nasvetom.
In če nas dnevna ali občasna pot v prihodnje vodi v smeri Golovca, velja pomisliti “Kaj sam lahko storim za lažjo pretočnost ali varnost?” Odločitev, ki jo sprejmemo pri sebi in delimo z drugimi, imenujemo mala šola Vizije NIČ.
Torej:
- načrtujmo naše poti
- ovrednotimo prometne informacije in se ne ustrašimo poiskati nove, druge, vzporedne poti
- smo strpni in osredotočeni na tok prometa pred nami
- širimo prijaznost in pozitiven odnos med udeleženci
- posredujmo informacijo Darsa ali PIC pravočasno svojim kolegom in prijateljem.
Dodajmo svoj košček k strpnosti, pretočnosti in varni mobilnosti.