Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Prazniki, upanje in uporništvo – le kaj imajo skupnega?

2020-04-24-grzan-bulc-foto-tone-petelinsek-1-1200x893

Toliko klicev, kontaktov, misli, sporočil v teh dneh dvojnih praznikov izkazuje našo povezanost. Zelo dobro namreč vemo, da so tovrstni dnevi, še posebna preizkušnja za vse, ki so v prometnih nesrečah izgubili svoje najdražje ali pa so jim posledice zaznamovale njihovo zdravje. Občutek praznine, osamljenosti, izgube, včasih nemoči je še dodatno poglobila pandemija Korona virusa in z njo domača karantena. Ne samo vaš pogum, medsebojno povezovanje, rama, uho, strokovni nasveti  temveč vedenje in zavedanje, da za vsakim dežjem posije sonce in da vsak od nas potrebuje spodbudo, upanje in luč na koncu tunela. Včasih nas tovrstni prazniki tudi razdvajajo, nam vsiljujejo eno ali drugo resnico, razmišljanja. Tudi ta občutek poznamo, ko nam srce, um in duša pravijo  – “oprosti povzročitelju”, vsakdanje življenje tukaj in zdaj pa tega ne zmore narediti. Vsaj ne takoj in ne popolnoma. In tudi v ta namen za rast obeh zaznamovanih in ranjenih polov je točka Spomina in opomina – Osrednjega obeležja žrtvam prometnih nesreč še toliko pomembnejša. Ne gre za le nemi kamen, temveč za točko, “kjer se nevidni svet tistih, ki jim je bilo odvzeto in tistih, ki so odvzeli,  srečujeta.”

In ob vsem tem zapisanem, predebatiranem, doživetem, vidimo in spoznavamo, kako  pomembno je, da smo skupaj, da smo povezani, da se spoštujemo, smo enoviti pa vseeno svoji in drugačni. In ravno zato potrebujemo upanje, potrebujemo spodbudo, potrebujemo kanček uporništva v sebi. Da se upremo delitvi, da se upremo bližnjici, da se upremo vsemu kar nas kliče in veže k razdvajanju, temi, jezi, zagrenjenosti in se obrnemo k svetlobi, luči na koncu tunela. 

Navedeno razmišljanje je še posebej spodbudil zanimiv radijski pogovor z nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc in katoliškim duhovnikom, pisateljem patrom Karlom GržanomKot je zapisal novinar Radia Slovenija Tone Petelinšek, je pogovor potekal tudi z zornega kota sodobnih bivanjskih ujetosti – na materialni in duhovni ravni. Velja prisluhniti  in spoznati čemu je UP, ki se skriva v UPORNIK-u pomemben del, ki kaže “Luč za naprej,” pravi sogovornica. 

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.