Zaradi medijskega odziva in povpraševanja novinarjev o pobudi ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek in direktorja Javne agencije za varnost prometa (AVP) mag. Igorja Velova, vezano na predlog zakonodaje o alkoholu v cestnem prometu (CP) podajamo naslednje mnenje.
Veseli nas, da sta se pristojna ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek in direktor AVP mag. Igor Velov odzvala na perečo problematiko alkohola ter njegovega vpliva na varnost slovenskih cest, na katerega smo opozorili v naši pobudi, s 6.novembra 2018, ki sta jo podprli tudi Zdravniška zbornica Slovenije in Zbornica kliničnih psihologov Slovenije.
Kot smo razbrali iz medijev, sta Bratuškova in Velov Vladi in Državnemu zboru podala predlog k spremembi zakonodaje na področju alkohola v cestnem prometu, in sicer znižanje dovoljene stopnje alkoholiziranosti iz 0.5 na 02. promila alkohola v krvi ter pridržanje in storitev kaznivega dejanja za vse voznike, ki so zaloteni pri vožnji nad 1.1. promila alkohola v krvi.
Na podlagi izkušenj najvarnejših držav EU ugotavljamo, da je zakonska stopnja alkoholiziranosti v posamezni državi pomemben, vendar le en izmed sistemskih ukrepov. Sama učinkovitost je pogojena z vzporednimi zakonskimi orodji: alkohol primarni vzrok nastanka prometne nesreče, odvzem vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje za določeno obdobje brez izjem, izločitev vinjenega voznika ter pridržanje brez izjem, dodatni ukrepi za mlade voznike ter povratnike, 1-3 letne pogojnih kazni in hude sankcije ob njihovi kršitvi, zaseg vozila, lestvica in stopnja denarne kazni glede na vsebnost alkohola, kontrolni zdravstveni pregledi, psihološko testiranje, izobraževalni tečaji z udeležbo žrtev prometnih nesreč, ob povzročitvi prometne nesreče z različnimi posledicami stopnjevanje sankcij, ob zaznavi alkohola prenehanje veljavnosti avtomobilskega obveznega zavarovanja in poravnava celotne povzročene škode itd. Takšni ukrepi zajemajo določene spremembe zakonodaje na prekrškovni ravni zakona o prekrških, Zakona o pravilih cestnega prometa – voznikih, Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku, Zakona o obveznem avtomobilskem zavarovanju itd.
V Sloveniji smo del učinkovitih ukrepov že uvedli leta 2008, vendar pa jih je zakonodajalec z liberalno ureditvijo leta 2011/12 spremenil in povzročil nadaljevanje “odkrite” strpnosti do prisotnosti alkohola v cestnem prometu ter neučinkovite in nerazumljive sodne prakse, ki se je iz tega razvila.
Prepričani smo, da predlog zajema tudi določene korekture zakonskih neskladij in anomalij ter zajem katerih od zgoraj navedenih ukrepov. O njih še nismo seznanjeni, zato se o primernosti, kvaliteti predloga in ukrepov še ne moremo opredeliti.
Naša želja je, da kot odgovorna družba in posamezniki pri teh vprašanjih presežemo politična nesoglasja in preračunljivost ter se pri obravnavi in odločanju o navedeni problematiki preprosto zavemo, da je postavitev zakonskih meja in učinkovitih orodij tudi naš lasten prispevek in odgovornost k zaustavitvi morije, ki jo alkohol in druge prepovedane substance povzroča na slovenskih cestah. Če smo v dvomu zaradi pravic posameznika, ne pozabimo, na pravice številnih udeležencev v cestnem prometu, ki so bili zgledni deležniki v prometu, pa jih med nami žal ni več ali pa so v nesreči izgubili svoje zdravje. Izgubili pa niso le oni, njihovi bližnji, temveč tudi povzročitelji in celotna naša družba. Zaradi nerazumevanje te odgovornosti, smo od leta 1991 do danes zaradi alkohola zgubili več kot 2.000 naših bližnjih, skoraj 50.000 oseb pa so hude telesne poškodbe zaznamovale za vedno.
Mnenje, da se to dogaja njim, onim tam in da smo mi in naši bližnji pri tem nedotakljivi, je zmotno, verjemite nam, saj smo tudi sami podobno razmišljali. Prehitro pa se to lahko pripeti tudi nam in zato si želimo pravilnega razumevanja in soustvarjanja Vizije NIČ, ki je edini civilizacijski in humani cilj. Prispevajte tudi vi svoj del k njeni uresničitvi.
V nadaljevanju predstavljamo najuspešnejše države EU na področju varnosti cestnega prometa v letu 2017 ter zakonsko ureditev stopnje alkoholiziranosti.
ETSC lestvica 1-5: 1 pomeni najmanj smrti na cestah na milijon prebivalcev, 5 pa največ. Vir.
Predlog 0,2 lahko predstavlja pozitiven signal in korak države ali družbe, da alkohola na cestah ne bo tolerirala. In to pozdravlja vsak normalen človek. Da pa se približamo varnim državam, ki imajo učinkovitejši sistem kot mi, potrebujemo konkretne in konsistentne ukrepov brez izjem:
- Do kje družba tolerira alkohol: 0,2, 0,3, 0,5 ali 0,8 g/kg?
- Kaj ob prekoračeni stopnji in od katere stopnje dalje so sankcije hujše (kaznivo dejanje) (npr. nad 1.1 g/kg)?
- Kaj ob stopnji alkohola in trčenju (alkohol je avtomatsko vzrok PN)?
- Kaj ob alkoholu in povzročitvi telesne poškodbe ali smrti? –
Stopnja alkohola, ki jo posamezna država “tolerira” (od 0,2 do 0,8 g/kg) ni strokovno merilo. S stališča medicine in psihologije je edino sprejemljivo absolutno 0,0 (kot v letalstvu, železniškem prometu itd.).
Odmik od 0.0 je dogovorna, politična odločitev – toleranca, ki jo države, sistemi uvedejo zaradi kulturoloških, socioloških, gospodarskih vidikov oz. interesov. Drugo pa je vprašanje, od katere stopnje dalje družba alkohola ne tolerira več in ga tudi hudo sankcionira.
Tu pa se države ločijo od državotvornih in urejenih do sprevrženih, koruptivnih in neučinkovitih (Švica, Francija, Velika Britanija predstavljajo šolske primere dobre prakse).
Če delate v imenu ljudstva in v dobro ljudi, potem boste ustvarili sistem, ki bo varoval življenje in zdravje državljanov. Če delate v imenu lobijev in struktur, ki jim ni mar za nedolžna življenja in zdravje ljudi, potem boste eksperimentirali, spreminjali zakonodajo po navodilih in potrebah teh interesov. Če nas v družbi ne izuči, da bi 30% ljudi, ki so umrli zaradi pijanih voznikov, danes živelo, da bi 17% vseh HTP bilo zdravih, in da je alkohol povzročil milijonske škode, potem še nismo zrela demokratična družba.
V Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Švici, Skandinavskih državah in v Kanadi so zelo jasni. Alkohol in droge so problem, so vzrok za nastanek deviantnih in nevarnih ravnanj v prometu in zato skrajno nedopustna in zavržena dejanja v družbi. Čeravno imajo te države mejo alkohola v razponu od 0,2 – 0,8 g/kg, jih družijo jasne in stroge sankcije v ozadju.
Vse države, ko so zgolj in samo predpisale 0,0 ali 0,2 in pri tem niso uvedle strogih zakonskih orodij, so dandanes še vedno na repu EU glede varnosti v cestnem prometu.