STATISTIKA PROMETNE VARNOSTI
April 8, 2019
Aktivno se udeležujemo srečanja nevladnih organizacij na Kreti
April 10, 2019

Dnevnik – 10.4.2019
Tamara Krivec

Na slovenskih cestah je lani umrlo 92 ljudi, 44 na milijon prebivalcev, in 12 manj kot leto prej. Slovenija je med vsemi članicami EU imela največji, 13-odstotni upad smrtnih žrtev. Čeprav so evropske ceste daleč najvarnejše na svetu, na njih na leto še vedno umre več kot 25.000 ljudi.

Na evropskih cestah je lani umrlo odstotek manj ljudi kot leto prej, a je za dosego cilja na področju varnosti v cestnem prometu nujno okrepiti prizadevanja. Od leta 2010 do lani se je število smrtnih žrtev v državah EU znižalo za petino, na okoli 25.100, kaže najnovejša evropska statistika o varnosti na cestah, a je to po navedbah evropske komisarke za promet Violete Bulc grozljiva številka, s katero ne more biti zadovoljen nihče.

Na slovenskih cestah je lani umrlo 44 oseb na milijon prebivalcev (skupno 92), delež smrtnih žrtev pa se je glede na leto prej zmanjšal za 13 odstotkov, največ v vsej EU v tem obdobju. V primerjavi z letom 2010 se je število žrtev zmanjšalo za 34 odstotkov.

Statistika in trend se analizirata na daljše, do desetletno obdobje. Zaradi pri nas relativno majhnega vzorca (v primerjavi s celotno Evropsko unijo), na katerega vpliva vsaka posamezna nesreča, ocen o varnosti od enega leta do drugega pri nas ne moremo podajati, razlaga Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa (AVP). »Trend pa kaže, da smo med tistimi, ki smo najbolj napredovali,« se naveže na statistiko. Med razlogi za to našteje infrastrukturo, spremembo zakonodaje in preventivno aktivnost.

»Avtoceste so še vedno najvarnejše ceste, z izgradnjo avtocestnega križa in uvedbo vinjete se je veliko prometa usmerilo nanje,« opiše direktor Agencije za varnost v prometu Igor Velov prvega od razlogov za pozitivni trend. Na nižanje smrtonosnih številk je vplivala še strožja zakonodaja, zlasti kar zadeva prehitro vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola. »Strah pred visokimi kaznimi je imel učinek, a tudi ta po določenem času izzveni,« pojasni direktor AVP. Izjemno pomembne so še preventivne aktivnosti, denimo nacionalne akcije, v katerih se državljane ozavešča o prometni varnosti. V primerjavi z Veliko Britanijo in Dansko, kjer na milijon prebivalcev v EU na leto na cestah umre najmanj oseb, lani 28 in 30, pri nas ne počnemo nič slabše, a oni določene ukrepe izvajajo pač toliko dlje.

Za statistiko stojijo ljudje – starši, otroci, prijatelji

Največji zalogaj in izziv bo spremeniti obnašanje voznikov in kulturo prometa, kar je tek na dolge proge. Človeški dejavnik, denimo neustrezno obnašanje v prometu in vožnja pod vplivom alkohola, je namreč po navedbah Bulčeve še vedno odgovoren za več kot 93 odstotkov vseh smrtnih žrtev na cestah. »Ne smemo govoriti le o višini kazni, saj njihov namen ni polnjenje proračuna, temveč spremembe v obnašanju ljudi. Pravilen in pravičen nadzor bi bil takšen, da bi ga voznik moral pričakovati za vsakim vogalom. Da torej kazen ni visoka, ampak jo lahko prejme večkrat na dan,« korake v pravo smer opisuje Velov.

Ob nadzoru ves čas bi morale sankcije čim prej slediti prekrškom. »Če dosežemo to dvoje, višina kazni ni več tako pomembna,« je prepričan. Na umirjanje prometa bi lahko po njegovem vplivala tudi bolj socialna država. »Bolj ko je nekdo preskrbljen, bolj je umirjen in bolje se obnaša. Če na poti domov razmišlja, kaj bo dal otrokom jesti in kako bo plačal položnice, vožnja po omejitvah ni njegova prioriteta,« poudarja Velov. V državah, kjer je toleranca v družbi višja, je manj nestrpnosti tudi v prometu.

Čeprav je nižanje števila smrtnih žrtev na cestah razveseljujoč podatek, pa vendarle včasih pozabimo, da za golo statistiko, za vsakim številom, stoji oseba. Mama, oče, brat, sin, prijatelj. Med tiste, ki so jih prometne nesreče zaznamovale, tako štejemo tudi družino umrlih, sodelavce, prijatelje… »Vsak napredek nas popelje bliže uresničevanju ‘vizije nič’, torej nič mrtvih in hudo poškodovanih do leta 2050,« pravi Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot. »Je pa vprašanje za vsakogar, ki sede za volan, kaj je pripravljen storiti za uresničitev te vizije. Ko bo vsakdo našel odgovor nanj, bomo brez težav razpolovili število mrtvih na cestah. Hitrosti ne bodo previsoke, vožnje pod vplivom alkohola ne bo, obenem bomo pripeti, za volanom bomo brez telefona,« je jasen Štaba, ki pravo pot vidi med izobraževanjem ljudi in zakonskimi ukrepi. »Ne smemo reči, da so Italijani, Francozi ali Italijani pametnejši kot mi, ker to ni res. Je pa pri njih verjetnost, da jih zalotijo pri prekršku, 50-krat večja kot pri nas.«

Video Vizija NIČ.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *