Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Tretjina smrtnih žrtev na naših cestah ni uporabljala varnostnega pasu

Foto: Robert Balen

Na naših delavnicah “Klik je glas, ki varuje nas” in “4 Prometna deteljica” otroke ozaveščamo o pomembnosti uporabe varnostnega pasu. In upamo, da osvojeno znanje prenesejo tudi staršem in jih na to opozarjajo. Statistika namreč govori sama zase …

Dosledna uporaba varnostnega pasu bi v povprečju vsako leto lahko rešila kar deset življenj. Zato bo agencija za varnost prometa v nacionalni preventivni akciji Varnostni pas opozarjala na njegovo pomembnost.

“Uporaba varnostnega pasu je obvezna, ne glede na izgovore. Namesto teh naj voznik in potniki pred vožnjo pomislijo na varnostni pas in se pripnejo na vsaki, tudi najkrajši vožnji in na vseh sedežih. Pripeti se pomeni preživeti,” pravijo na agenciji.

Lanska statistika kaže, da tretjina smrtnih žrtev na naših cestah ni uporabljala varnostnega pasu. V prometnih nesrečah je v osebnih vozilih umrlo 15 ljudi, ker niso bili pripeti, še 28 se jih je hudo poškodovalo. Od 15 umrlih, ki v času prometne nesreče niso bili pripeti, jih je bilo sedem starih od 15 do 29 let.

Varnostni pas in zračna blazina pri trku upočasnita in preprečita gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in tako prevzameta velik del sile, ki se sprosti ob trku. Posledice za potnike so blažje. Dosledna uporaba varnostnega pasu zato zmanjša tveganje za smrt kar za polovico. Skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe.

Vedno ustrezno pripnite otroke

Še posebe je pomembno, da pravilno pripnemo otroke v avtu. Otroci so namreč najpogosteje huje poškodovani prav zato, ker niso ustrezno pripeti in nameščeni v otroških varnostnih sedežih ‒ še posebej, ko se vozijo po ulicah znotraj naselji. Otroci morajo biti pripeti prav na vseh vožnjah, tudi najkrajših od doma do šole ali vrtca, manjši od 150 centimetrov pa ustrezno nameščeni v otroških varnostnih sedežih.

Preventivne akcije po državi

Preventivni akciji se bodo pridružili policija, ki bo v tem času izvajala poostren nadzor, ter 88 svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki delujejo v okviru lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji. Ti bodo po vsej Sloveniji razdelili več kot 13.000 gradiv, v srednjih šolah Šempeter pri Gorici, Ljutomer, Celje in Maribor bodo potekale tudi preventivne delavnice za dijake.

Vir.

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.