Približno vsako deseto prometno nesrečo povzroči vinjen voznik

Voznik umrl po trčenju v ograjo
January 4, 2019
Statistika prometne varnosti 2007-2018
January 7, 2019

Alkohol na slovenskih cestah je še vedno velik problem. Približno vsako deseto prometno nesrečo povzroči vinjen voznik, med nesrečami s smrtnim izidom pa povzroči vsako tretjo. Lani smo v črno statistiko po podatkih Agencije RS za varnost prometa (AVP) zabeležili 21 alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, leto poprej 30, leta 2016 pa 40. Pogled v statistiko policije razkriva, da je največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč starih od 24 do 44 let.

Tako alkohol ostaja eden izmed najpogostejših neposrednih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. “Alkohol desetletja ubija naše najbližje na cestah. A mi ga ne opredeljujemo kot glavnega krivca, temveč menimo, da je povzročitelj prometne nesreče prehitro vozil in preveč spil. Dejansko pa je zaradi preveč popitega alkohola prehitro vozil. Zato moramo vožnjo pod vplivom alkohola prišteti med primarne vzroke, do prisotnosti alkohola v prometu pa imeti ničelno toleranco,” razlaga Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot (ZVP), ki je pred koncem minulega leta na ministrstvo za infrastrukturo naslovil pobudo, v kateri poziva k spremembi zakonodaje. V njej med drugim predlaga, da ko je pri povzročiteljih prometnih nesreč zaznana prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih substanc, se to opredeli kot primarni vzrok nastanka prometne nesreče. Na ta način bi se jasno opredelila odgovornost voznika, kar bo posledično zajelo tudi sistemski del odgovornosti, na primer odškodninsko odgovornost. Predlog podpirata še Zdravniška zbornica Slovenije in Zbornica kliničnih psihologov.

Na vprašanje, ali gre ob sprejetju tovrstne spremembe zakonodaje pričakovati, da bodo take voznike doletele višje zaporne kazni, Štaba odvrne, da se bo morala najprej oblikovati sodna praksa. “Danes ni tako, ker je naša družba tolerantna do popivanja. Še več, mestoma se je v kazenskem postopku zoper vinjenega voznika alkohol izkazal kot olajševalna okoliščina. Če bo torej alkohol vključen med primarne vzroke za nesrečo, potem se kaj takega več ne bo moglo pripetiti,” je prepričan Robert Štaba.

Pobuda zavoda je pri ministrici Alenki Bratušek naletela na pozitiven odziv. Kot je dejala ob njeni predstavitvi, podpira prizadevanja za večjo varnost v prometu. Predloge v pobudi bodo preučili s strokovnega vidika, zatem bo treba doseči tudi politično soglasje, pri čemer po njeni oceni ne bi smeli pričakovati pretiranih pomislekov.

Tudi deset tisoč evrov globe ne bi pomagalo

Voznika, ki ima več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, doletijo plačilo globe v višini 1200 evrov, 18 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja. Za primerjavo, v Franciji vozniku pri več kot 0,8 promila alkohola v krvi grozita denarna kazen v višini 4500 evrov in zaporna kazen. Štaba meni, da višanje denarne kazni v primeru vinjenih voznikov ne bi prav nič pripomoglo k boljši varnosti v prometu, četudi bi jo povišali na deset tisoč evrov. Sogovornik vztraja pri prej omenjeni rešitvi – uvrstitvi alkohola med primarne vzroke nesreč.

Je pa razveseljiv podatek, da so slovenske ceste dve leti zapovrstjo terjale manj smrtnih žrtev. Po trenutnih podatkih policije je bilo 93 smrtnih žrtev, predlani 104, leta 2016 pa 130. Kot pravi Vesna Marinko iz AVP, je bilo lansko leto, kar zadeva število umrlih v prometnih nesrečah v Sloveniji, med najbolj varnimi v zadnjih 64 letih. Po njenem lahko napredek pripišemo tudi dobremu sodelovanju vseh akterjev, ki delujejo na področju prometne varnosti v Sloveniji. Ob tem doda: “Če je bilo v časih ob osamosvojitvi Slovenije okoli 500 smrtnih žrtev prometnih nesreč, pred desetimi leti približno 300, smo uspeli znižati število umrlih na 93. To so za nas izredno spodbudni podatki in verjamemo, da bomo leta 2022 dosegli zastavljene cilje po nacionalnem programu.”

Da je mogoče doseči cilj, zapisan v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa – ne več kot 35 mrtvih na milijon prebivalcev do leta 2022 -, je prepričan tudi Štaba. Meni, da v tako majhni državi ob definiranju, da so prevelika hitrost, alkohol in prepovedane droge ključni vzroki prometnih nesreč, lahko cilj dosežemo že prej. Oba sogovornika pa poudarita, da je edini racionalen in human cilj Vizija nič – nič smrtnih žrtev na slovenskih cestah.

Vir.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *