»Safety jingle« je kratko zvočno sporočilo, ki ga radijski voditelj predvaja po tem, ko poslušalce zaradi kakršnegakoli razloga pozove k interakciji za klic, tvit, sms v eter in s tem spomni vse poslušalce, naj tega ne počnejo med vožnjo. Sporočilo predstavljajo izjave poškodovanih ter svojcev poškodovanih in umrlih v prometnih nesrečah; ti so tudi ambasadorji Zavoda Varna pot.
“Safety jingle” od začetka novemba 2018 lahko slišite na Radiu SI International, Radiu Ekspres, Radiu Center, Radiu Aktual, Radiu Veseljak, Radiu Ptuj, Radiu 1, Radiu Antena, Radiu Salomon, Radio Hit. K sodelovanju vabimo tudi druge postaje – kontaktirajte nas na info@varna-pot.si ali 05 99 55 022. Poslušalci pa lahko prek spletne strani tudi sami predlagate radiu sodelovanje v projektu.
Projekt prav tako spodbuja voditelje, da samoiniciativno opozorijo poslušalce, naj ne uporabljajo telefona med vožnjo.
Sporočilo za varno mobilnost ima več namenov:
- Opozarja na nevarnost
- Spodbuja k odgovornemu ravnanju
- Poskuša preprečiti nesreče
- Zvišuje raven varnejše mobilnosti
Ozadje projekta
Projekt Safety Jingle je nastal kot posledica prekomerne uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Ta problematika, na katero je opozarjalo Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč (FEVR), je obrodila zavedanje o problematiki ter pozitivne odzive na omejevanje uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Sledil je odziv in nadgradnja tehnologij v vozilih s strani proizvajalcev avtomobilov, identificiranje problematike in strožje nacionalne zakonodaje, programi za ozaveščanje ipd.
Mednarodna oglaševalska agencija FCB se je odločila za kreativni pristop in za pozitivno obliko ozaveščanja ljudi, skupaj z radijskimi postajami in nacionalnimi organizacijami za pomoč in podporo žrtvam prometnih nesreč, kot je Zavod varna pot v Sloveniji. Podarila je kreativno orodje Evropskemu združenju žrtev prometnih nesreč, slednji pa je na nacionalni ravni spodbudil članice k aktivnostim.
Slovenija pri uporabi mobilnih telefonov med vožnjo ni imuna na ta problem, zato je Zavod Varna pot pristopil aktivno v kampanjo in skupaj z oglaševalsko agencijo FCB Ljubljana in radijskimi postajami pristopil k ozaveščanju voznic in voznikov.
Izzivi
60 % vseh prebivalcev v Sloveniji posluša radijske postaje med vožnjo. Radijski voditelji konstantno vzpodbujajo poslušalce k interakciji (akcije pokliči in zadeni, kvizi, sodelovanje prek družbenih omrežij – fb, tviti …). Torej, pozivajo poslušalce naj jih pokličejo, jim pišejo ali jih kako drugače kontaktirajo v eter zaradi takšnega ali drugačnega razloga.
Raba telefonov med vožnjo je pogosta, še posebaj med mladimi, in pomeni slabšo zaznavo okolice in upočasnjen reakcijski čas ter tako povečuje možnost za prometne nesreče. Pri tem ni bistvene razlike med uporabo mobilnika v roki ali prostoročnega telefoniranja.
Se zavedamo?
- Uporaba telefona med vožnjo (z ali brez uporabe prostoročne naprave) lahko poveča verjetnost prometne nesreče tudi do 3-krat.
- Če voznik telefonira med vožnjo, to lahko primerjamo, kot da bi imel v krvi 0,8 promila
alkohola. - Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo pomeni:
o slabšo in počasnejšo zaznavo okolice (drugih udeležencev v prometu, prometne
signalizacije …)
o zmanjšano sposobnost pozornosti in koncentracije
o upočasnjen reakcijski čas voznika (18 % slabši kot vožnja v normalnih pogojih),
o daljši zavorni čas – za 10x manj možnosti, da se bomo varno ustavili
o izgubljanje vidnega zaznavanja prostora (lateralna pozicija vožnje – na prometnem
pasu med črtama – vožnja “cik cak”, kot pri alkoholiziranem vozniku).
o večjo verjetnost za vožnjo v napačno smer
o večje tveganje pri odločitvah, kot je npr. zmanjšana varnostna razdalja, manjše
prilagoditve razmeram na cesti in podobno.
Pisanje tekstovnih sporočil med vožnjo
Raziskava iz leta 2014 (Caird et al) ugotavlja, da uporaba telefonov v Evropi med tistimi, ki so poročali, da ga uporabljajo občasno ali pogosto oziroma vsaj enkrat v zadnjih 30 dneh variira med 15% in 31%. Še posebej to velja za mlade (neizkušene) voznike, ki se tudi v manjši meri pripenjajo v avtomobilu.
Med pisanjem sporočila med vožnjo:
- voznik 4x več časa ne gleda na vozišče, kot pri normalni vožnji
- reakcijski čas se zmanjša za 35%
- poveča možnost za zavitje na nasprotni vozni pas
- predstavlja večje tveganje trčenja kot, če smo pod vplivom še dovoljene mere alkohola ali pod vplivom marihuane
Vir: Reed, N. and R. Robbins. The effect of text messaging on driver behavior: a simulator study. Transport Research Laboratory, © 2008. www.cellphonefreedriving.ca
Koliko sekund ste namenili telefonskem pogovoru in ne pozornosti na vožnjo?
Pri podaljšanju reakcijskega časa so posledice nemalokrat povezane tudi s hitrostjo naše vožnje. Koliko metrov prepeljemo v 1 “pozabljeni” sekundi pri 50km/h v naselju? Varnostna razdalja se meri v sekundah, ker se določa na podlagi povprečnega reakcijskega časa, ki je 1 sekundo in je direktno odvisna od hitrosti s katero vozimo. è Koliko je to v metrih? Formula za izračun prepeljane razdalje pri neki hitrosti našega vozila v 1 sekundi je: d [m] = v [km/h] x 1 sek. (npr. 50.000 m / 3600 s x 1 s = 13,88 m) Enostavna in približna formula za prepeljano razdaljo v 1 sek. je: d [m] = v [km/h] x 0,3 à 50 km/h x 0,3 = 15 m Pri 50 km/h torej prepeljemo 1 sekundo v 15 metrih.
Pomislite, v teh metrih je lahko ob vozišču pešec ali druga ovira!
Koliko metrov prevozite, ko je vasa pozornost drugje? Nemalokrat pozabimo na potrebno varnostno razdaljo in pot ustavljanja. Predpisana je vsaj 2 sekundna varnostna razdalja (Zakon o varnosti cestnega prometa). Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na varnostni razdalji. Ta ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Varnostna razdalja pri hitrosti 50 km/h je vsaj 30 m (15 m x 2), pri hitrosti 100 km/h 54 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov. Razdalja do vozila, ki se pelje pred nami naj bo tolikšna, da se bomo lahko varno ustavili, če se bo vozilo (za nas) nepričakovano ustavilo ali varno zmanjšali hitrost, če se bo to nepričakovano dogajalo z vozilom pred nami. Varnostno razdaljo tudi vedno prilagodimo vremenskim razmeram.
Vir: https://www.apms.si/go/541/Avto-sola-BUSKO, https://www.policija.si
Ne moremo učinkovito opravljati več stvari hkrati
Nevro raziskave dokazujejo, da je večopravilnost za naše možgane le mit. Človeški možgani ne izvajajo dveh nalog hkrati, ampak (hitro) preklapljajo med različnimi nalogami. Tako preklapljanje pomeni manjšo učinkovitost in možnost za več napak in je sčasom izčrpljujoče.
Vir: National Institutes of Health, www.psychologytoday.com, Transport Canada
Kaj storiti na osebni ravni?
Odgovor je preprost – zavedajmo se posledic neodgovornega početja in se mu izognimo. Kot pogosto trdijo poškodovanci v prometnih nesrečah in njihovi svojci, da bi najraje življenje zavrteli nazaj, a tega se ne da. Oglejte si intervju z Andrejem Peganom, ki je pod vplivom alkohola pred 25 leti povzročil nesrečo, v kateri je umrl njegov prijatelj, sam pa si je tako hudo poškodoval glavo, da je bil dlje časa v komi, nato na invalidskem vozičku.
Aktivnosti podpirajo in delno sofinancirajo tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport – Urad za mladino, Javna agencija RS za varnost prometa, MO Ljubljana, Zavod RS za šolstvo ter Policija.