Scroll Top
Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

Z dijaki že drugič o odgovornem pitju piva

Foto: Robert Balen

»Z znanjem do odgovornih odločitev« je bil naslov debatnega kluba in okrogle mize, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih pivovarn, v sodelovanju z Zavodom Varna pot, z dijaki 4. letnikov srednje Zdravstvene šole in uglednimi gosti različnih poklicev in znanj. Dialog je prava pot in preventiva proti zlorabi alkohola. Osveščenost mladih o alkoholu vodi v gradnjo osebne odgovornosti in odgovornosti do družbe ter samospoštovanja.

Gre za pogovor ki obeležuje dan odgovornih pivovarjev in je zasnovan kot nacionalna iniciativa osveščanja mladih o štirih ključnih vsebinskih sklopih povezanih s pivom.

  1. O pivu, njegovih sestavinah, označevanju sestavin,
  2. O pivu kot delu družbe, kulinarike, podjetništva, kreativnosti,
  3. O pivu in zdravju, vplivu piva na zdravje,
  4. O pivu in varni mobilnosti.

Izhodišče pogovora je temeljilo na dejstvu, da se samo informirani, korektno in celovito obveščeni, osveščeni ljudje lahko odgovorno odločajo o tem, kako ravnati, ko gre za pivo, ki je alkoholna pijača. Četudi z nizko vsebnostjo alkohola. Pogovor so vodili dijaki 4. letnikov srednje Zdravstvene šole, ki so se teme lotili s pomočjo mentoric v več delovnih skupinah.

Na zastavljena vprašanja so odgovarjali sogovorniki različnih strokovnih profilov:  dr. Iztok Košir, Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Bine Volčič, kuharski chef,  dr. Lovro Žiberna, Institut za farmakologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je dal pomemben prispevek k prvemu slovenskem prevodu knjige Pivo in zdravje, Jaša Zidar iz pivovarne Human Fish, Albin Hozjan, predsednik Društva pivovarjev Slovenija, Matej Oset, predsednik Združenja slovenskih pivovarn in predstavnik Pivovarne Laško Union, Nikica Grkman, vodja področja preventive na srednji Zdravstveni šoli ter Anja Žurga iz Zavoda Varna pot.

Dijaki in sogovorniki so soglašali, da je dialog široke družbene skupnosti o tej temi potreben. Le tako se namreč lahko osvetlijo vsi zorni koti, okrepi se razumevanje tematike in poglobijo se spoznanja, na osnovi katerih se sprejemajo kvalitetnejše odločitve. V Sloveniji imamo vzpostavljene številne mehanizme za omejitev problemov glede zlorabe alkohola, med drugim tudi omejevanje dostopnosti mladoletnim, omejitev oglaševanja alkoholnih pijač, svetovanje, vzgoja v šolskem sistemu. Kljub temu statistike pitja alkoholnih pijače ne potrjujejo uspehov teh ukrepov.

Mladi pogosto navajajo, da nimajo sogovornika, ki bi se o tej temi z njimi lahko pogovarjal brez prepovedovanja, moraliziranja, kritiziranja. Tovrsten dialog ne le osvešča, temveč pomaga pri gradnji samospoštovanja mladih in osebne odgovornosti, ki sta pomembna varovalna dejavnika, kar zadeva odgovorno uživanje alkohola.

Slovenski pivovarji se zavedajo odgovornosti, ki jo ob številnih drugih gospodarskih koristih prinaša pivo, četudi gre za nizko alkoholno pijačo. Zato so prepričani, da sta, poleg družinskih vzorcev, širok družbeni dialog in celovita informiranost uporabnikov prava pot za gradnjo odgovorne nacionalne kulture pitja. Predvsem pa je tovrstna komunikacija dobra preventiva v boju proti zlorabi alkohola in uporabnike vodi v odgovorne odločitve oz. presojo ali katerakoli alkoholna pijača sodi v njihov način življenja in če, ob kakšnih priložnostih in količinah.

.-.

Pivo je druga najstarejša pijača za vodo na svetu in tretja najbolj konzumirana pijača za vodo in čajem. Ob zmernem uživanju ima lahko tudi potencialne pozitivne učinke, pomeni manjšo srčno-žilno umrljivost, je pojasnil dr. Žiberna in ponovil poseben poudarek na zmernosti.

Trend v ustvarjanju piva, ki ga zaznavajo udeleženci okrogle mize, gre v smeri razvoja lahkih piv z manj alkohola in kalorij, zaznavajo pa tudi porast novih okusov piva, zlasti z vse večjim številom kraft pivovarjev.

Vedno bolj priljubljeno je pivo tudi v kulinarki, kjer ga uporabljajo na različne načine, tudi za razne omake. Bine Volčič pa priznava, da gostinci zaenkrat še nimajo dovolj znanja o pivu kot ga imajo o drugih alkoholnih pijačah, ki spremljajo kulninariko.

Vedno pereča tema je povezava alkohola in vožnje. Sogovorniki so bili enotni, da pri takšnih odločitvah vsak odgovarja zase in se, ne glede na sprejete zakone, mora zavedati kaj je prav in narobe. Pri tem je vsakdo dolžan biti pozoren in vplivati tudi na okolico, na znance in prijatelje, da delujejo odgovorno, je poudarila Anja Žurga. Le tako lahko spremenimo kulturo pitja. Kot je povzel Volčič, s prepovedmi ne bomo dosegli veliko, če se vsak pri sebi ne nauči prevzemati odgovornosti. Robert štaba, predsednik Zavoda Varna pot, je kot primer dobre prakse navedel Nizozemski projekt Bob, s pomočjo katerega  so praktično udejanjali, da nekdo iz družbe prijateljev, tisti, ki vozi, ne pije alkohola; posledično so za 40 odstotkov zmanjšali prometne nesreče med mladimi.

Predsednik Združenja slovenskih pivovarn Matej Oset je, kot pobudnik že drugega tovrstnega srečanja, poudaril pomen srečanj in debat, saj gre za koristno izmenjavo mnenj, odpiranje tudi neprijetnih tem in postavljanja zgleda za mlade. Bine Volčič se kot medijsko prepoznavna oseba zaveda odgovornosti vzornika, zato je mladim zaupal svoje življenjska načela: Kjer je volja je pot. Če želiš doseči cilj, ne uporabljaj bližnjic. Skupaj zmoremo več.

TINA KLEMENČIČ

Ljubezen in strast do dela z otroki sta ji bili dani v zibelko. Tako je študij, z njim poklic in skoraj desetletje ustvarjanja pozitivnega in spodbudnega učnega okolja za predšolske otroke, rdeča nit njenega zivljenja.

Razumevanje razvojnih in čustvenih potreb otrok z vesljem prenaša iz profesionalnega dela v lastno družino in obratno. S svojim krativnim razmišljanjem, vrednotami, zgledom in metodami učenja bo v programe “Živimo Vizijo NIČ” za otroke in mladostnike vnesla dodaten kreativni segment raziskovanja in učenja. Svet trajne in varne mobilnosti sta nedvomno vsebinska izziva prihodnosti, katera želi najmlajšim in njihovim staršem približati, jih nanju pripraviti ter jih opolnomočiti. Možnosti in priložnosti so tako v Sloveniji kot v naših programih na vsakem koraku. “Spoznajte jih!” vam sporoča v izziv.

PIA GOLOB

V naših življenjih se zgodi, da si poslanstva ne izberemo sami, temveč slednje poišče nas. Študij molekulske in funkcionalne biologije je začrtal njeno prihodnjo profesionalno pot. Tragična nesreča, v kateri je Pia izgubila mlajšo 20-letno sestro, je v njej zbudila drugačne načrte. Pridružila se je skupini mladih moderatork in kmalu svoje talente vključila v nadgradnjo številnih preventivno-izobraževalnih programov Zavoda. Pedagoško delo z otroki in mladimi jo je prevzelo in motiviralo v dodaten pedagoški študij.

Od septembra 2022 izvaja strokovne naloge vodje projekta.

KAJA KOBAL

Kaja Kobal ima večletne izkušnje moderatorke v naših preventivno izobraževalnih delavnicah. Kreiranje strokovnih vsebin, veščine in primerno podajanje primerni starostni in ciljni populaciji, so ji kot študentki socialne pedagogike vedno predstavljali izziv in strokovni motiv. Svoja dodatna znanja je na različnih področjih podpore žrtvam prometnih nesreč pridobivala v FEVR – Evropskem združenju žrtev prometnih nesreč, kjer je aktivno izvajala naloge na področju strateškega komuniciranja.

Kaja je “nevidni svet žrtev prometnih nesreč” spoznala že kot 12-letni otrok. V prometni nesreči je izgubila svojega očeta.

Od septembra 2020 je izvajala strokovne naloge vodje projekta, s 1. oktobrom 2023 pa je imenovana v programsko vodjo.