Alkoholiziran udeleženec v prometu poveča tveganje za nesrečo – intervju z dr. Vesno Radonjič Miholič, spec.klin.psih.

V bolnišnici po več tednih umrl poškodovani kolesar
July 14, 2020
STATISTIKA PROMETNE VARNOSTI
July 20, 2020

Dr. Vesna Radonjič Miholič, spec.klin.psih, je članica Strokovnega sveta Zavoda Varna pot, vodja skupinskih terapij za osebe, ki so jih prometne nesreče najhuje prizadele ter naša dolgoletna ambasadorka in prijateljica. Postavili smo ji nekaj vprašanj glede vpliva alkohola na vožnjo.

  1. Kako komentirate dejstvo, da se trend povzročiteljev pn pod vplivom alkohola in drog zvišuje v naši družbi? Ne glede na navedeno pa naša zakonodaja se vedno ne prepozna alkohola kot primarnega vzroka za nastanek pn?  Čemu tak odnos?

Ne glede na številke, je alkohol nesprejemljiv v prometu. Voznik, ki se vključuje v promet je nevaren, povečuje tveganje za nezgode in je nesprejemljiv. Ljudje, ki mislijo, da morajo biti vedno srečni in zadovoljni, ki ne zmorejo zrelega soočanja s stresi in napetostmi, imajo oslabljeno samozaupanje in pogosteje izbirajo beg iz situacij, ki so zanje obremenjujoče, prej posežejo za alkoholom. To pa jih dodatno ohromi pri razvijanju konstruktivnega reševanja problemov. Dodaten problem pa je naša nedoslednost in dvoličnost v odnosu do alkohola. Deklarativno sprejemamo nedopustnost aktivnega vključevanja v promet v alkoholiziranem stanju, hkrati pa smo pripravljeni pri konkretnih alkoholiziranih voznikih razumeti in opravičevati nedopustno vedenje, podcenjevati negativen vpliv alkohola, zavračati neodgovornost, ker je vozil pod vplivom alkohola. Še več, zgodi se, da mnogi skušajo neprimerno vedenje, še tako nerazumna in nevarna dejanja, celo opravičevati in znižati odgovornost povzročitelja, saj naj bi jih storilec naredil pod vplivom alkohola. To pa je nevarno sporočilo, ki zmanjšuje učinek in prizadevanja za večjo varnost v prometu. Alkohol in droge človek jemlje po lastni odločitvi in mora tudi nositi posledice za neprimerna vedenja, ki iz tega izvirajo.

Zagotovo je stopnja dopustnega alkohola in ne glede na zakonodajo tudi uporaba alkohola, drog in zdravil, ki otežujejo vožnjo ter povečujejo tveganje za nezgode, tesno povezano z ravnjo vozniške kulture. Vozniško kulturo pa razvijamo v neki družbi načrtno, vztrajno in dolgoročno. Seveda mora najprej skupnost (predvsem tudi politika) razviti zavest, da je življenje slehernega dragoceno in pomembno, življenje samo mora predstavljati osnovno vrednoto. Izguba vsakega posameznika povzroča bolečino in trpljenje njegovim svojcem, prijateljem, sodelavcem, hkrati pa pomeni tudi izgubo za vso skupnost.

2. Kakšna je vloga preventive? Kakšna sporočila naj podajamo mladim?

Če resnično želite zavarovati udeležence v prometu, moramo dojeti, da alkohol ne sodi v promet. Potrebna je odločitev o stopnji tolerance (edina smotrna je 0,0). Načrtovati je potrebno dolgoročno, torej pričeti s preventivo že v zgodnjem obdobju vključevanja, razlaganja kako vpliva alkohol, trenutno situacijo pa lahko izboljšamo z zakonskimi prepisi in doslednim izvajanjem predpisov (brez ovinkov in opravičil). Priča smo javnim osebam, ki jih ujamejo med vožnjo pod vplivom alkohola in ti nato v medijih situacijo pojasnjujejo in opravičujejo – videti je, da se sploh ne zavedajo da je kaj narobe, edino težavo vidijo v dejstvu, da jih je med prekrškom nekdo ujel. Torej potrebno je jasno sporočiti kaj ni sprejemljivo, to podpreti z doslednim kaznovanjem in hkrati delovati preventivno (razlagati in učiti, kako in zakaj alkohol ne sodi v promet). Zavedati se moramo, da je mogoče učinkovitost ukrepov, ki spreminjajo vedenja v kratkem času mogoče doseči le z predpisom in visokimi kaznimi. Odrasle osebe težje spreminjajo svoja vedenja in navade pod vplivom sprememb stališč, saj jih bodisi ne razumejo, jim ne verjamejo in imajo svojo izkušnjo, da se že vozili vinjeni in se je vse dobro izteklo.

3. Kaj se dogaja z nami, ko vozimo pod vplivom alkohola?

Obstajajo sicer določene razlike, kdaj in kako intenzivno bo alkohol vplival na posameznikovo doživljanje, posegajo pa na različna področja človekovega doživljanja, presoje in odzivanja. Pod vplivom alkohola in drugih opojnih substanc se: pojavijo motnje pozornosti, oslabi sposobnost zaznavanja, dojemanja in presoje, upočasni se zaznavanje, presoja, dojemanje in odzivanje, manjša je učinkovitost izbora ustreznih reakcij, odločitve so slabše, manjši je nabor ustreznih reakcij, kritičnost presoje situacije in reakcij je šibka, oslabi presoja in nadzor nad svojimi dejanji.

Pojavljajo se motnje koncentracije, spremeni se stopnja samozavedanja in samokontrole. Skratka alkoholiziranost voznika bistveno poveča stopnjo tveganja za prometno nesrečo, še posebej če se poveže z nekaterimi drugimi manj ugodnimi dejavniki: utrujenost, čustvena vznemirjenost, slabši vremenski pogoji, zgoščen promet in nepredvidljive spremembe v poteku prometa (zastoji ipd.).

Voznik je pomemben dejavnik varnosti v prometu, predvsem tudi njegova osebnostna zrelost in odgovornost. Zrel in odgovoren voznik  bo naredil vse, da vozi varno tako zase kot tudi da zavaruje druge udeležence v prometu. Poleg alkohola je potrebno omeniti tudi utrujenost, tudi nekatera zdravila, ki imajo stranske učinke, ki ovirajo varno vožnjo in jih voznik uporablja krajši ali daljši čas.

4. Kateri ukrepi bi po vašem lahko omejili možnost uporabe alkohola v prometu?

Voznik, ki je alkoholiziran poveča tveganje, da sam povzročil nesrečo ali da bo slabše rešil kritične situacije ter s tem povečal možnost in težo nesreče. Alkoholiziran voznik ali udeleženec v prometu poveča tveganje za nesrečo in/ali prispeva k težjim posledicam, zato nikoli ne bi smel biti olajševalna okoliščina, ampak bi moral nositi del odgovornosti pri vseh nezgodah, kjer je udeležen.

Preseneča tudi, koliko se danes vlaga v avtomobilsko industrijo, ki je izredno pomembna in kako počasi se vključujejo tehnične rešitve za večjo varnost in zaščito udeležencev v prometu. Danes nam razvoj tehničnih rešitev omogoča tudi dodatno zaščito, ki omogoča, da naprava opozori in onemogoči vožnjo, če zazna alkoholiziranost voznika ali če presodi njegovo utrujenost, blokada uporabe mobilnih telefonov med vožnjo). To so dodatna varovala, ki bi lahko postala sestavni del opreme kot klima ali navigacija, če bi res verjeli, da je življenje slehernega udeleženca v prometu dejansko pomembno.

Zagotovo verjamem, da politiki morajo iskati ravnovesje med ukrepi, ki povišujejo splošno varnost prebivalcev, dolgoročno dvigajo kulturo življenja in kratkotrajnimi učinki interesov bogatenja za vsako ceno. Po razmerju ukrepov, ki jih namenjajo skrbi za širšo skupnost in stopnje kako daleč dajejo prednost kratkoročnemu bogatenju manjših interesnih skupin po dobrem zaslužku pa lahko ocenjujemo njihovo kakovost. Ali gre za odločitev bolje vrabec v roki kot golob na strehi?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *